Sogovorniki so na včerajšnjem pogovornem večeru razpravljali o Cerkvi in slovenski politiki, poleg Omana sta na njem sodelovala še zgodovinar Stane Granda in nekdanji poslanec Zares Franci Kek.
Oman je menil, da se Cerkev sploh ne bi smela opredeljevati do političnih strank v Sloveniji. "Slovenci smo taka družba, da bi nujno morali imeti popolnoma liberalno državo. Tudi Cerkev bo morala upoštevati to, da živi v družbi ljudi, ki več ali manj razmišlja popolnoma liberalno. A zato, ker razmišlja tako, kot razmišlja, Cerkev dela veliko škode sebi in politiki," je poudaril. Pristavil je, da bi se Cerkev morala držati zgolj tega, da vodi ljudi k zbližanju.
Kot je dodal, se pred vsakimi volitvami ustraši, kar se je dogajalo na letošnjih, pa "presega vse meje". S tem, da so cerkveni predstavniki "navijali za eno konkretno stranko, so samo pospešili prepir med t. i. pomladniki in spet dosegli, da je bila volilna udeležba bistveno manjša, posledično pa tudi obisk cerkve".
Časov, ki so bili do leta 1941, namreč po Omanovih besedah ne bo nikoli več: "Če je takrat škof nekaj rekel, je to nekaj veljalo, zdaj je pa to lahko samo kontraproduktivno." Zato je v teh časih po njegovem mnenju pomembno, tako za Cerkev kot tudi za politiko, zlasti za t. i. "desni pol", da Cerkev zavzame popolnoma nevtralno stališče do strank. "S tem desnemu delu vsaj škodili ne bodo, zaenkrat pa mu nastopi Cerkve škodijo," je bil oster.
Granda je ločitev Cerkve od Države označil za civilizacijski dosežek. Prepričan pa je, da bi se Cerkev - zlasti v teh časih - morala veliko več oglašati pri socialnih vprašanjih. Obenem je opozoril, da je glavni problem v slovenski družbi nezmožnost dialoga.
Tudi Kek je ocenil, da se Cerkev lahko oglaša, a da mora sama presoditi, pri katerih vsebinah, denimo prav pri socialnih. Strinja se tudi, kot je povedal, z Omanovimi besedami, pa čeprav je "politično drugače orientiran". Po njegovem mnenju v Sloveniji obstajata dve struji: ena, ki meni, da je za Cerkev bolje, če ima "oslombo v neki aktualni politični opciji", in druga, ki meni, da to ni potrebno oz. celo bolje, da tega ni.