Iva Pavlin Žurman: Referendum kot trening (PISMO BRALKE)

Referendum kot trening

Lansko leto sem kot aktivna državljanka novinarje opozorila na nujno celovito informiranje volivcev, tudi o tehnoloških rešitvah projekta drugi tir, o čemer so različni strokovnjaki (inženirji) govorili na posvetu v Državnem svetu. 16. aprila 2018 je bil v DS ponovno posvet o interdisciplinarnem pristopu k temu projektu (razprava je na ogled na spletni strani DS), toda … Novinarjev, tudi Delovega B. Šuligoja (19. aprila je v Delu objavil članek Referendum kot trening), kot kaže, javne kritike strokovnjakov in mnenja aktivnih državljanov o uradnem enojnem drugem tiru ne zanimajo, čeprav je Cerar razglasil, da gre za največji razvojni projekt njegove vlade! Tehnična - tehnološka plat  vpliva tudi na investicijsko vrednost projekta. Vladna ocena investicije 27 km enojnega tira, od tega 21 km po tveganem kraškem podzemlju, ki naj bi bil zgrajen do 2026, je po javnih kritikah padala od okoli 1,7 mrd evrov proti 0,9 mrd (brez davka?!), kar kaže, da vlada sploh ni sposobna ovrednotiti projekta, ki ga bo vodilo, po zakonu ZIUGDT, podjetje 2TDK v državni lasti. Poleg generalnega direktorja M. Dragonje ima to podjetje že, koliko direktorjev oz. svetovalcev? Če omenimo stran vržen davkoplačevalski denar za diletantsko maketo in njeno propagiranje, okoli 170 tisoč evrov, smo lahko resnično zaskrbljeni s kakšnimi strokovnimi kadri je delovala sedanja vladna struktura s Cerarjem na čelu.

Zakaj bomo »davkoplačevalci se ne damo več« glasovali proti? Zato, ker je zakon ZIUGDT  škodljiv, v prvi vrsti pa, ker uzakonja korupcijo na dolgi rok. Referendum kot neposredna oblika demokracije daje možnost demokratičnega pritiska in državljanskega nadzora nad milijonskimi in milijardnimi državnimi investicijami. Denar, ki odteka v žepe privilegirancev, je naš denar. Z referendumom imamo možnost omejiti samovoljo oblasti!

Zakaj je smiselno primerjati »vladni projekt drugi tir«, opredeljen v zakonu ZIUGDT, ki je predmet referendumskega vprašanja Za – Proti, s TEŠ6? V Teš6 je leta 2003 kot direktor nastopil mlad in nov obraz, magister strojništva U. Rotnik, ki pa je danes prepoznan kot ambiciozen preračunljivec in skorumpiranec, 2TDK pa vodi star obraz kontinuitete in lobijev M. Dragonja (nekdanji član LDS, tudi minister, od 2009-2016 pa je vodil rusko podružnico NLB). O več sto milijonski škodi, ki jo plačujemo davkoplačevalci v primeru TEŠ6, se država (preiskovalna komisija,  kriminalisti, tožilstvo) ukvarja post festum, pri gradnji drugega tira pa imamo volivci možnost preventive(!), čeprav so več deset milijonske vrednosti že »izpuhtele«. Vendar, gre za milijarde, če bi se zgodila nepotrebna gradnja viaduktov in vrtanje množice predorov (gradbeno dovoljenje je samo za en tir), posebej, ker obstajajo alternative, tudi posodobljena inovativna rešitev dvotirne(!) proge z uporabo sistema potiskanja in zadrževanja-zaviranja v le 6 km tunelu, s preostalim posodobljenim obstoječim tirom in dodanim drugim tirom, vse dokončano v 4 letih za največ 800 milijonov. In, proga bi bila namenjena tudi potniškemu prometu. Tako bi lahko ljudje (tudi tuji turisti) potovali z moderno železnico do morja. Prihranjen denar bi porabili za posodobitev celotnega železniškega omrežja.

Ta referendum bo za nekatere vsekakor »trening«, saj je oblast poskrbela, da  referendum ni sočasno z volitvami, ko bi politična koalicija, ki se ni pripravljena soočiti niti z drugače mislečimi strokovnjaki (uradna trasa celo nima podpisa avtorja!) dobila tudi politično nezaupnico! Za ljudstvo pa bo referendum plebiscit proti kraji davkoplačevalskega denarja, bi se moral zavedati  Delov novinar Šuligoj, ki sem ga, kot aktivna državljanka in davkoplačevalka povabila na strokovni posvet v Državni svet, pa ... Novinarji, četrta veja oblasti so v demokraciji opozicija - nadzornik oblastnih struktur! Kot kaže so v Sloveniji še vedno družbenopolitični delavci, predvsem tisti v mainstream medijih. Zakaj?

Iva Pavlin Žurman

P.S.  Prispevek je replika pisanju novinarja Dela Borisa Šuligoja o referendumu o zakonu o 2.tiru (Delo, 19.4.2018), namenjen je bil bralcem PP29 (Sobotna priloga), toda ni ugledal luči dneva. Le zakaj?