Irma Pavlinič Krebs: Virant je vladi onemogočil učinkovito ukrepanje v času krize

Pavlinič Krebsova sicer še ne pozna podrobnosti sodbe vrhovnega sodišča. Aktualnemu notranjemu ministru Gregorju Virantu, ki je po objavi sodbe javno dejal, da naj pove, kje naj država zdaj vzame denar, pa najprej odgovarja, da tako, kot je on predlagal vladi leta 2010.

"Da je to mogoče storiti le s socialnim dialogom in v dogovoru s sindikati," je v pisnem komentarju za STA navedla nekdanja ministrica in pojasnila, da je bil sporni aneks s sindikati sklenjen izključno zato, ker je Virant v letu 2008 - takrat kot minister za to področje v prvi vladi Janeza Janše - dogovoril plačno reformo in s tem dinamiko višanja plač javnim uslužbencem s kolektivno pogodbo in ne z zakonom. S tem je po njenih besedah vladi onemogočil učinkovito ukrepanje v času krize.

"Moj resen predlog ministru Virantu pa je, da naj uredi plače javnih uslužbencev z zakonom, katerega predlog je že bil pripravljen na ministrstvu za javno upravo," pravi Pavlinič Krebsova.

Glede dogajanja sicer meni, da je treba okoliščine, v katerih je takratna vlada Boruta Pahorja sklenila sporni aneks, objektivno oceniti in spremeniti plačni sistem javnih uslužbencev tako, da do takšnih situacij več ne bo prihajalo.

Spomnila je, da sta bila dva dogovora o spremembi kolektivne pogodbe v letu 2009 s sindikati uspešna, v letu 2010 pa se je veliko sindikatov nadaljnjim dogovorom uprlo in se niso hoteli pogajati ter so organizirali stavko. Drugi del sindikatov, ki je zastopal večino javnih uslužbencev, pa se je z vlado pogajal in se strinjal, da se zaradi krize plačna reforma ne realizira, torej da se tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij s 1. oktobrom 2010 ne izvede.

Kot pravi, je vlada avgusta 2010 imela na voljo tri rešitve, ki jih je tudi predstavila. Prva možnost je bila ureditev plače z zakonom in ustavitev plačne reforme. Druga možnost je bila, da odpravijo plačna nesorazmerja in znižajo plače, da nevtralizirajo zvišanje javnih odhodkov. Tretja možnost, ki je bila nato dosežena, pa je bila sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi s sindikati, ki so se pogajali in se strinjali, da se zaradi krize odloži realizacija plačne reforme na čas, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.

Sama se je sicer, kot navaja Pavlinič Krebsova, zavzemala za to, da se plačni sistem nemudoma uredi z zakonom. Ker se del sindikatov ni hotel pogajati, je bil namreč položaj po njenih besedah nevzdržen. Kot še navaja, so sodni spor sprožili sindikati, ki se niso hoteli pogajati in aneksa niso podpisali.

Senat vrhovnega sodišča je o revizijskem zahtevku države zoper sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča odločalo 3. septembra in revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. V delu, s katerim se je izpodbijala odločitev o stroških postopka, pa je sodišče revizijo zavrglo, je razvidno iz sodbe.

V postopku Sindikata državnih organov Slovenije zaradi kršitve in izvajanja kolektivne pogodbe sta namreč najprej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, nato pa še višje sodišče presodili, da je država za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 dolžna državnim uradnikom priznati in izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.