11-tv-ambienti-voditelj Dobra karma

Boštjanu Romihu denar kar priteka - in vedno mu ...

pištola, streljanje Svet24.si

Streljanje v Mostah, nastradal 32-letnik

naslovka I-bavcar-IB2 Reporter.si

Igor Bavčar ekskluzivno v intervjuju trideset let...

kontrola, občine, bled, koronavirus Svet24.si

Kacin o morebitnem "turističnem" prilivu ...

Zdravko Počivalšek Necenzurirano

Nova zgodba, novi sumi pri poslih z maskami

Jon Ola Sand Odkrito.si

Žalostno slovo od melodij

Nastja_Gabor_fotoAgencija-Ekskluzivno Njena.si

Takšna je slovenska pevka mesec in pol po porodu

Slovenija

Irglova: Ministrica, odstopite

Deli na:

Poslanci in poslanke v Državnem zboru razpravljajo o interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal zaradi najema prostorov za NPU. V uvodu je poslanka SDS Eva Irgl ministrico pozvala, naj sama odstopi, in ob tem naštela še druge razloge, zaradi katerih naj bi Kresalova zapustila svoj položaj. Uvodna govora Eve Irgl in Katarine Kresal objavljamo v celoti.

Poslanci in poslanke v Državnem zboru razpravljajo o interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal zaradi najema prostorov za NPU. V uvodu je poslanka SDS Eva Irgl ministrico pozvala, naj sama odstopi, in ob tem naštela še druge razloge, zaradi katerih naj bi Kresalova zapustila svoj položaj. Uvodna govora Eve Irgl in Katarine Kresal objavljamo v celoti.

Eva Irgl, SDS:

Najlepša hvala za besedo. Najprej bom rekla, spoštovana ministrica, čeprav je ni med nami. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Preden pojasnim v imenu treh predlagateljev, zakaj želimo, da državni zbor razreši ministrico za notranje zadeve s položaja, mi dovolite, da namenim nekaj stavkov tudi predsedniku državnega zbora, ki se je samovoljno odločil, da v imenu predlagateljev v uvodu lahko govori samo ena oseba, pa čeprav so predlagateljice interpelacije kar tri poslanske skupine. Vlada je ob ponedeljkovem arbitražnem sporazumu lahko v uvodu imela dva govornika. Danes, ko bi morala spregovoriti poslanca iz opozicije, pa ste, spoštovani predsednik državnega zbora, pravila spremenili. Mi se jih bomo seveda držali, vendar pa menim, da gre za dvoličnost in da se kot predsednik Državnega zbora pri svojih odločitvah ne bi smeli odločati glede na to, kdo vam je ljubši in kdo je politično bolj po vašem okusu. Zanimivo je tudi to, da ima Vlada oziroma ministrica za notranje zadeve na voljo kar 120 minut časa, medtem ko trije predlagatelji iz vrst poslanskih skupin SDS, SLS in SNS samo 60 minut.

V interpelaciji, ki smo jo vložile omenjene poslanske skupine, so argumenti podrobno obrazloženi in utemeljeni. Zato želim v nadaljevanju predstaviti samo najbolj bistvene poudarke o utemeljenosti interpelacije. Lepo pozdravljam ministrico za notranje zadeve, ki se nam je v tem trenutku tudi pridružila. Na zaslišanju pred približno letom dni in pol za ministrico za notranje zadeve, kjer smo poslušali vaš zagovor, zakaj naj bi bili primerni za ministrico tega resorja, sem se kot edina opozicijska poslanka vzdržala glasovanja in nisem glasovala proti zaradi tistega dela, ko ste govorili o spoštovanju in zavzemanju za pravno državo. Danes pa bom ob glasovanju o vašem delu tudi zaradi razvrednotenja pravne države glasovala za razrešitev z mesta ministrice, tako kot tudi vsi ostali podpisniki pod interpelacijo.

Menim namreč, da ste s svojim načinom dela presegli pristojnosti, ki jih imate ter ste objektivno in subjektivno odgovorni za dogodke, ki jih bom predstavila v nadaljevanju, le-ti pa bi zahtevali vaš odstop z mesta ministrice že brez vlaganja interpelacije. Sposobnost imeti kritično distanco do lastnih ravnanj, še posebej, če jim  zelo odkrito nasprotuje tudi javnost, je na takšni funkciji izjemnega pomena. Pred letom dni je bila zoper vas, spoštovana ministrica za notranje zadeve, vložena prva interpelacija v zvezi z "izbrisanimi." Takrat ste v svojem uvodnem nagovoru med drugim dejali, da veste, da se bodo predlagatelji interpelacije spuščali na takšen nivo, da se bo govorilo predvsem o vaših zasebnih razmerjih ter se v razprave vpletalo ime vašega življenjskega sopotnika, gospoda Mira Senice, vendar pa se nič od tega na kar ste takrat napeljevali, ni zgodilo.

 Razprava, ki smo jo vodili v Slovenski demokratski stranki, je bila izključno namenjena izbrisanim. Spraševali smo se o tem, kako je mogoče, da se je število t.i. izbrisanih pod vašim vodstvom neverjetno povečalo, do tega, da bodo ljudje, ki jim je bilo še ne tako daleč nazaj vseeno za to državo in so se do nje obnašali vzvišeno predvsem pa kalkulirali s tem ali naj si uredijo status ali neodvisno, kam se bo nagnila tehtnica, bodo danes prejemali visoke odškodnine iz državne blagajne. Lahko sicer rečete, da naslednja primerjava ni na mestu, je pa odraz stanja, v kakršnem se je znašla Slovenija. Na eni strani imamo namreč slovenske državljane, ki pošteno opravljajo svoje delo, pa nimajo za dostojno življenje, med njimi so tudi takšni, ki so izgubili ljubljene v vojni za Slovenijo. Na drugi strani pa imamo določene ljudi v skupini izbrisanih, namensko sem rekla samo določene ljudi v skupini izbrisanih, ki so se požvižgali na našo državo, zanjo so celo dejali, da je necivilizirana, zato si statusa ne bodo uredili, vendar danes jim spoštovana ministrica dajte za to visoke odškodnine, ena je bila že izplačana.

Takrat se torej nismo spuščali na nikakršen osebni nivo in vaša razmerja. Je pa res, da ste nam želeli spretno, piarovsko podtakniti ta namen. Zgolj zato, da bi lahko pred javnostjo ohranili obraz žrtve, tudi zaradi tega, ker ste ženska. In iz tako izoblikovane pozicije, z velikansko podporo tudi kupljenih medijev, ki so vas pridno kovali v zvezde in vas še danes rešujejo iz zagat, ste želeli poslance Slovenske demokratske stranke prikazati, kot tiste, ki da vas želijo z interpelacijo t.i. izbrisanih zgolj diskreditirati.

Vendar pa se nič od vaših napovedih o zasebnem natolcevanju, kot ste se med drugim izrazili, ni uresničilo. Je pa žal ostal grenak priokus, da se vam spoštovana ministrica pač ne sme ničesar reči, kar vam ni po volji, pa tudi vprašati ne, če vam vprašanja niso povšeči. Vendar pa ste na takšni funkciji, kjer ni pomembno katerega spola je oseba, ki funkcijo zaseda, ampak to, ali ta oseba to funkcijo opravlja odgovorno, transparentno, kredibilno, predvsem pa v korist državljank in državljanov. Dolžni ste tudi odgovarjati na vprašanja poslank in poslancev, sploh če so le-ta vezana na delovanje ministrstva v povezavi z zasebnimi interesi. Zakaj to govorim? Nedolgo nazaj ste mi ob vprašanjih, ki sem vam jih javno zastavila, dejali le, da so moja vprašanja neokusna. Odgovorili pa mi niste niti na eno samo, pa čeprav je šlo za zelo preprosta in jasna vprašanja, nič neokusna, bila so samo vezana na pojem pravne države in enakosti pred zakonom. Torej, na tista dva postulata, ki sta krojila vašo predvolilno kampanjo na državnozborskih volitvah, od katerih pa se, glede na vaše delovanje v zadnjem času precej precej oddaljujete, predvsem v tistem delu, ko je govora o enakosti pred zakonom. Zato se ob današnji interpelaciji med drugim tudi sprašujemo ali kot ministrica za notranje zadeve in nosilka javne funkcije opravljate naloge ob spoštovanju ustavnega reda in delovanja za blaginjo Slovenije, kot ste prisegli 21. novembra 2008.

Na podlagi kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, ki je tudi etični kodeks ministrov in državnih sekretarjev, so ministri v Vladi Republike Slovenije po 8. členu namreč odgovorni, da se izogibajo okoliščinam, kjer je možno nasprotje interesov. Po tem kodeksu se od javnega uslužbenca pričakuje, da opravlja naloge vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upošteva le javni interes in konkretne okoliščine primera.

15. člen navedenega kodeksa pa opredeljuje okoliščine, ki povzročajo ali bi lahko povzročile nasprotje interesov (citiram): "Nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerem ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršnokoli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje, s katerimi je imel ali ima poslovne ali politične stike. Zasebni interes vključuje tudi kakršnokoli obveznost, bodisi finančno ali drugo, ki se nanaša na javnega uslužbenca." (Konec citata.) V nadaljevanju bomo lahko videli, da ste kot ministrica tako v aferi Baričevič kot pri nacionalnem preiskovalnem uradu popolnoma zaobšli člene omenjenega kodeksa.

Današnja interpelacija, ki smo jo vložile poslanske skupine SDS, SLS in SNS, pod njo pa bi se podpisal tudi marsikateri poslanec koalicije, vsaj tako se govori tudi po državnem zboru, pa dejansko ima globoke in neizpodbitne korenine prav v vaših družinskih razmerjih in prijateljskih poznanstvih. Današnja interpelacija o vašem delu in odgovornosti za to v velikem delu stoji prav na povezavah, ki vodijo do odkritega klientelizma, preko njega pa do čiste korupcije, ki se je najbolj pokazala v primeru nacionalnega preiskovalnega urada. Zato mi ne zamerite, če v imenu predlagatelja ob tokratni interpelaciji v svoji uvodni razpravi ne bom mogla mimo teh očitnih povezav, ki posegajo tudi v vašo zasebnost. Interpelacijo o vašem delu in odgovornosti smo zahtevali, prvič, zaradi suma poizkusa političnega vpliva na delo policije v aferi Baričevič. Drugič. Zaradi suma zlorabe uradnega položaja, zlorabe uradnih pravic in suma zlorabe Ministrstva za notranje zadeve za klientelistične namene v zvezi z najemom stavbe za nacionalni preiskovalni urad. Tretjič. Zaradi suma, da je bil pravni posel najema stavbe za nacionalni preiskovalni urad, klientelistično dogovorjen. Četrtič. Zaradi suma oškodovanja davkoplačevalcev in javnih financ zaradi korupcije in klientelizma pri najemu stavbe za nacionalni preiskovalni urad. Petič. Zaradi očitnega ustvarjanja neenakosti pred zakonom. Šestič. Zaradi suma nespoštovanja ustavnega načela delitve oblasti. In sedmič. Zaradi suma oviranja in zavlačevanja postopka parlamentarne preiskave.

V interpelaciji torej opozarjamo na prepletanje mreže poznanstev, ki se stekajo vedno znova, hočeš nočeš, kakorkoli obračamo, v stranko Liberalne demokracije Slovenije, katere predsednica ste. V določenih primerih pa so povezave vezane direktno na vaše ime. Obe vrsti mrež pa napotujeta na to, da zaradi zaključenega kroga poznanstev prihaja do klientelizma, delanja in vračanja uslug in iskanja določenih koristi. Poglejmo samo eno linijo prijateljskih in družinskih navez, ki se je dogodila ob aferi Baričevič, kjer je po mnenju vseh treh predlagateljic prišlo do poizkusa političnega vpliva na delo policije, kar pa je vzbudilo sum v neodvisnost policije preiskave.

Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS, je partnerica odvetnika Mira Senice, ki je bil odvetnik in dolgoletni prijatelj Saše Baričeviča in je dosegel, da so se nevarni psi, kljub opozarjanju stroke, da to ni dobro, vrnili lastniku. Stric ministrice Kresal, gospod Rajko Rotnar, je napisal pozitivno mnenje o varni namestitvi psov, saj je zanimivo v nasprotju z mnenjem Veterinarske službe, ni imel nikakršnih pomislekov za vrnitev psov lastniku, ampak ministrica bi verjetno sedaj dejala, da gre zgolj za splet naključij, da so imena povezana ravno z njo. Naprej. Kolega ministrice Kresal, minister Aleš Zalar, ki je zavlačeval s pooblastilom državnemu pravobranilstvu je brat Boštjana Zalarja, torej tistega sodnika, poročevalca, ki je v tem primeru izdal nezakonito sodbo Upravnega sodišča. Strankarski kolega ministrice Kresalove, dr. Slavo Ziherl, ki je zadnja čase znan predvsem po žaljivih in sovražnih izjavah do političnih tekmecev je Zorej Rotar, partnerici Saše Baričeviča pisal izvedenska opravičila pred sodiščem, zato da se je postopek o dodelitve odškodnine gospodu Megliču, zaradi napada psov še bolj oddaljeval in še danes ni rešen, kar je prvovrstna sramota za to državo. In še in še.

Naštela sem samo tisto prvo najbolj osnovno linijo povezav z notranjo ministrico za lažjo ilustracijo, seveda pa je prepletenost te mreže še bistveno širša in sega vse tja do predsednika Vlade. Vse te mreže prepletene okoli ministričinega imena pa so delale v korist zgolj enega državljana z zgolj enim samim namenom. Po vsej sili vrniti nevarne pse lastniku pa, čeprav so ti večkrat že krvoločno napadli in je obstajala resna grožnja, da bi lahko napad ponovili. Zgodba je pokazala, da očitno živimo v državi, kjer je tistim, ki imajo vpliv in dobre veze omogočeno vse tudi za ceno življenje. Tistim, ki pa nimajo vpliva in dobrih poznanstev pa ostaja le še neizprosen boj z mlini na veter.

Afera Baričevič je odprla paleto vprašanj, na katera še ni bilo odgovorjeno. Bojim se, določenih stvari tudi dejansko ne bo javnost nikoli izvedela, pa čeprav premier Borut Pahor trdi, da je potrebno dogodku na Oražmovi priti do dna in pojasniti vse okoliščine nastale ob njem. Vendar z vztrajnim branjenjem ministrice, ki si je podredila komisijo preko ministra Zalarja, pa njena LDS obvladuje pravosodje, sedaj pa si želi polastiti še tožilstva, se zavestno in neizpodbitno oddaljujemo od resnice, ki se je dogajala na  Oražnovi.

Bojim se, da je zamegljevanje dogodkov tudi želja predsednika vlade, drugače si namreč ne znam razlagati njegovih ravnanj, da ne zahteva odstopa ministrice Kresalove, saj njeno delovanje meče slabo luč tudi na njega osebno in na celotno vlado. Kaj je tisto s čimer elita okoli ministrice za notranje zadeve obvladuje predsednika Vlade, da jo brezpogojno podpira v vseh aferah in spornih, celo nezakonitih poslih, je vprašanje, ki si ga zastavljajo tako mediji, kot politika. V primeru ministra Erjavca predsednik vlade namreč ni imel nikakršnih težav, da ga razreši s funkcije, pa čeprav je šlo le za prepočasno ukrepanje pri ločevanju odpadkov.

Nevarnost za državo in družbo je, da majhna stranka, ki je na zadnjih volitvah komaj prestopila parlamentarni prag, njena predsednica pa je dobila manj glasov kot je imela izobešenih plakatov, obvladuje, bom rekla, kar pol države. Preiskuje politične tekmece, potem ne ve, česa jih sicer obtožuje, kompromitira svoje ministra, deluje za koristi izključno svojega elitnega kroga ljudi. Problem našega družbenopolitičnega prostora zaradi klientelističnih povezav je tudi v tem, da ministrica za notranje zadeve kljub vsem aferam in spornim poslom ostaja na položaju, pa ne zaradi podporo državljanov, ki je v tem trenutku skorajda enaka ničli, temveč zaradi močnih lobijev in kapitalskih povezav, ki utirajo prostor celo do premierskega mesta. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če bi ji za takšen podvig mandat dali volivke in volivci, pa ji ga niso. Zato je to možno samo pri  nas v Sloveniji, kjer se demokracija očitno izraža ne na volitvah, temveč v ozkem krogu ljudi, ki delajo zgolj za lastne koristi. To se lepo vidi: kupiš stranko, zavzameš oba represivna organa, lomastiš po državnem tožilstvu, ker se te igračke pa vendarle še ni dalo kupiti, podpiraš svoje prijatelje in družinske člane in si ob tem veselo misliš: "Kaj pa nam morejo." Aroganca brez primere, sploh če obenem jasno veš, da ti ljudje niso dali mandata za to. Ampak ker je izrazito v Sloveniji, očitno denar še vedno edini sveta vladar, se pač obdržiš na položaju, za katerega celo smatraš, da ti brezpogojno pripada.

Zahteva premierja, da se pride do konca okoliščinam afere Baričevič, pa se zatakne že pri najbolj osnovni stvari, ki kaže na to, da je bila policija dejansko zlorabljena v zasebne namene ministrice Kresal. Policija, ki jo vodi vaš osebni direktor, saj ste ga izbrali brez razpisa, ter šele nato prilagodili zakonodajo tem zahtevam, preiskovalnega sodnika sploh ni obvestila o sumu, da bi bili psi lahko zlorabljeni, zato tja na lice mesta preiskovalni sodnik sploh ni prišel. Čigava želja je bila, da se sum zlorabe psov zamolči? Javnosti, ki želi odgovore zagotovo ne.

Je pa zanimivo, da danes kljub policijskemu poročilu večina strokovnjakov, ki so proučili primer, trdi, da je do zlorabe psov prišlo, tako na eni strani strokovnjaki trdijo, da so bili psi zlorabljeni. Policija, ki jo imate pod nadzorom pa trdi, da suma spolne zlorabe psov kljub temeljiti kriminalistični preiskavi po strokovni oceni policije ni mogoče niti potrditi, niti zavreči. Že v tej točki je zadeva zelo sumljiva in napotuje na to, da je bila policijska preiskava vodena v smeri, da se čim več zabriše in čim manj najde. Zato tudi na kraju dogodka ni bilo prisotnega ne dežurnega preiskovalnega sodnika, ne okrožnega državnega tožilca. Zaradi tega ste lahko spoštovana ministrica kar celih šest ur bdeli nad preiskavo, ki zaradi poznejših kontradiktornih si izjav policije, po našem mnenju ni potekala v skladu s profesionalnimi standardi. Tudi javnost je sprašuje, kako je možno, da policija ni pogledala kamer, ki so se nahajale v okolici hiše na Oražmovi. Govori se, da celo zato, ker naj bi kamere v hrbet ujele vam zelo dobro znano osebo. Ampak tega, ali to drži, ne bomo nikdar izvedeli, saj je policija, nad katero ste bdeli zadevo preprosto zaključila. Ostalo je samo še tožilstvo, ki proučuje zadevo, zaradi česar pa vi osebno, skupaj z ministrom Zalarjem, vršite pritisk na generalno državno tožilko, gospo Barbaro Brezigar, ki ni želela pomesti pod preprogo afere Baričevič.

Da se vrnem nazaj. Precej zanimivo je, da je bila tam namesto preiskovalnega sodnika in tožilca prisotna nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gospa Sonja Bukovec, ki v skladu s pravili preiskave tam ni imela kaj početi, saj ni bila pooblaščena oseba, pa jo je policija vseeno spustila za trak, med tem, ko je preiskava dogodka še potekala. Da ne govorim o tem, kako je kamera ene izmed televizij ujela pogovore med sestro pokojnega Baričeviča in vašim partnerjem Mirom Senico. Tudi zaradi se je pojavil upravičen sum v verodostojnost preiskave, saj bi ali pa je celo lahko prišlo tudi do uničevanja določenih dokazov. Tudi urad, kdaj vas je policija obvestila o dogodku je precej zanimiva, saj v interpelaciji niste navedli točnega časa, ampak samo okvirno uro. Pri uri sodnika ste bili bolj natančni. Sami točno veste, zakaj. Mogoče zato, ker ste bili obveščeni celo pred preiskovalnim sodnikom.

Da je bila preiskava vodena oziroma usmerjana, pa tudi preusmerjena, napotuje tudi dejstvo, da ste bili spoštovana ministrica, o dogodku, ki se je zgodil na Oražnovi, obveščeni očitno bistveno prej kot preiskovalni sodnik. Nihče ne oporeka temu, da ste o takšnih dogodkih obveščeni, to vsekakor sodi v vaše pristojnosti. Vendar pa so tudi znotraj teh pristojnosti določena pravila oziroma obstaja neke vrste hierarhija, ki zahteva, da so nekateri pač obveščeni prej kot drugi; v tem primeru preiskovalni sodnik pred ministrico za notranje zadeve. Vendar pa je še bolj sporno to, da ste kot ministrica za notranje zadeve takoj obvestili svojega partnerja Mira Senico, ki bi moral biti v tem primeru zgolj navaden državljan, ki ni upravičen do takšnih informacij. S tem, ko ste posredovali podatke svojemu partnerju, ste brez dvoma zlorabili položaj, ki ga zasedate, sploh če vemo, da se v aferi Baričevič v različnih povezavah omenja prav vašega partnerja Mira Senico. Zanimivo je tudi, da se je neverjetno dolgo čakalo na vaše prve javne odzive, pa čeprav je šlo za prvovrsten notranjepolitičen dogodek, ob katerem je javnost naravnost osupnila, pa ne samo slovenska, ampak tudi tuja. Tako je zelo natančno situacijo na Oražnovi in tudi njene posledice za slovenski družbenopolitični prostor orisal časopis Frankfurt Algemeine Zeitung.

Kljub vsej razsežnosti dogodka ste, spoštovana ministrica, za svoje prvo soočenje z javnostjo čakali celih deset dni, pa čeprav sicer radi nastopate v soju žarometov. Na to vašo neverjetno zapoznelo reakcijo v medijih danes opozarjajo celo nekateri poslanci iz vrst Socialnih demokratov. Vaš takratni molk pa je povedal vsaj troje: prvič, da ste se globoko zavedali, kako kompromitirajoča in nevarna je lahko afera za vas, drugič, da vas afera lahko odnese s položaja, in tretjič, da ljudje po vsem tem ne morejo več tako mirno nasedati floskulam, ki jih izrekate o pravni državi in enakosti pred zakonom, saj se je prav skozi to afero pokazalo, kako enakost pred zakonom v resnici prakticira vladajoča elita. Približno tako kot enakost v času komunizma: vsi enaki, samo nekateri malo ali pa precej bolj. Tudi takrat je bilo namreč znano, da je za bolj enake, če so se zapletli v kazenski postopek, Udba sporočila sodniku, naj zapre spis in zadevo ustavi. Naravnost nedojemljivo pa je, da smo v letu 2010 še vedno priče podobnemu delovanju. Pod pretvezo demokracije in pravne države se očitno vzporedno vodi država, ki ima drugačna pravila za njim pripadno elito.

Afera Baričevič je v vsej svoji razsežnosti pokazala sprevrženost tranzicijske levice, od padca norm do prikrojevanja zakonodaje, do zlorabe različnih vrst položajev, do izrazitega klientelizma, nazorno prepletenega v mreži ljudi okoli stranke LDS, pa vse do ustvarjanja neenakosti pred zakonom. Že starorimski govorec Cicero je pri moralnem razlikovanju med različnimi tipi neenakosti dejal (citiram):

"Medtem ko je neželeno izravnavati premoženje ljudi, saj vsakdo ne more imeti enakih sposobnosti, morajo biti vsaj pravne pravice tiste, ki so med prebivalci države enake." (Konec citata.) Žal se skozi afero Baričevič kaže ravno obratno: nekateri imajo namreč več pravic, ker pač pripadajo družbeni eliti, ki je močno povezana s politično levico. Afera Baričevič  je tako pokazala vso sprevrženost in zlorabo moči za zasebne interese tistih, ki so na visokih funkcijah in se imajo za največjo elito slovenskega družbenega prostora.

Ob tem je afera razgalila način delovanja te elite, ki kaže na to, kako neverjetno dvolično lahko funkcionira država, če so na oblasti ljudje, ki tudi pripadejo tej eliti. Kako hitro se izpeljejo postopki preko mreže poznanstev in povezav za človeka, ki je del te elite, in kako neverjetno počasi meljejo mlini takrat, ko gre za navadnega državljana, ki terja samo lastno pravico. Vendar tega, da se ščiti pripadnike elite niti ni tako zelo težko razumeti, če seveda poznamo izjave ministrice za notranje zadeve. Pred približno letom dni ste namreč dejali, da opozicija vodi "domačijsko politiko". S tem ste jasno povedali, da sami vodite izrazito elitistično politiko, namenjeno samo določenim krogom, ki si lahko od vaše funkcije obetajo določene koristi, tako kot na primer vaš prijatelj Igor Jurij Pogačar. Vaša izjava je pravzaprav razgalila tako vaš način osebnostnega, kot političnega delovanja, seveda zraven tudi delovanje stranke, katere predsednica ste. Sicer pa lahko, da v opoziciji res vodimo "domačijsko politiko", ampak s tem delamo tudi za majhne ljudi, za posameznike, ki so jim bile storjene krivice in žal nimajo za sabo kolesja kupljenih medijev, niti nimajo za sabo bogatih in vplivnih odvetnikov, niti nimajo za sabo mreže poznanstev, ki bi jim pomagali do cilja. Lahko se zanesejo le na lastno vztrajnost in upajo, da jim bo država vendarle preko vzvodov, ki jih imajo na razpolago, omogočila rešitev problema.

Sama, osebno raje pripadam stranki, ki vodi, po vaše "domačijsko politiko", vendar želi delati za skupno dobro, kot pa stranki, ki vodi "elitistično politiko", samo za določen krog ljudi z jasnim ciljem - združevati se zaradi koristi in povezav. LDS je zaradi podobnih nazorov po volitvah 2004 že razpadla na prafaktorje, in pokojni dr. Drnovšek je imel še kako prav, ko je dejal, da se boste pobili za pozicije, ko ga ne bo več v vrhu te opcije.

Afera Baričevič je tako preko mreže povezav, ki so po vaše le preprosta naključja, pa čeprav gre za vašega strica, partnerja, kopico vaših prijateljev in kolegov močno načela vašo osebno kredibilnost. Funkciji, ki jo zasedate pa zaradi suma, da ste politično vplivali na delo policije, povzročila velikansko škodo. Pa ne samo policiji, tudi Vladi, katere članica ste. Ob teh, za vas sicer slučajnih povezavah, ter ob poskusih političnega vodenja policije namreč ni pod vprašanjem samo verodostojnost vaše stranke oziroma vas osebno, ampak tudi verodostojnost Vlade in premierja. Javnost je svoje mnenje že povedala, ne samo na forumih in spletnih portalih, ampak tudi  preko javnomnenjskih anket, kjer vas je z zavidanja vrednega drugega mesta priljubljenih politikov, po vseh aferah, postavila na predzadnje mesto, vaši strani pa namenila komaj uvrstitev v parlament.

V interpelaciji vam očitamo obvladovanje policije izključno za politične namene vas in vaše stranke LDS za prikrivanje določenih obremenjujočih dejstev, ki se kažejo predvsem v aferi Baričevič. Očitamo vam obvladovanje policije v primeru ustanovitve Nacionalnega preiskovalnega urada. Na obvladovanje policije z vaše strani pa kaže tudi sprejetje novele Zakona o tajnih podatkih, s katero se je vzpostavila večja vsebinska sprememba, gre namreč za prenos odločanja za opravljanje preverjanja za izdajo dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz policije na ministrstvu za notranje zadeve. S to spremembo se je vzpostavil neposreden vpliv politike na delo policije, zato se ne gre čuditi, da je na eni izmed sej Odbora za notranjo politiko vaš državni sekretar, ki je sicer trenutno v odhajanju zelo resno in prav nič šaljivo dejal, da ministrice žal na sejo ni, ker preverja bazo tajnih podatkov. Kasneje smo, vendar ugotovili, da je dejansko šlo za neke vrste humor, saj je ministrica v tistem času, ko smo govorili o izbrisanih, zaradi katerih je dan prej postala Slovenka leta, še prej pa Politični obraz leta bila na jutranjem zajtrku v etru ene izmed slovenskih radijskih postaj. Po naslovu Slovenske leta ste pač očitno hitro pozabili na izbrisano in na sejo, ki vas je čakala pa, čeprav je bila to tema, zaradi katere ste prejeli oba omenjena naslova.

Interpelacijo zoper vas, spoštovana ministrica, smo vložili tudi, zaradi vrsto vprašanj, ki se pojavljajo v družbi in zahtevajo jasne in argumentirane odgovore, sploh v luči zadnjih afer, ki se dotikajo posredno ali pa neposredno vašega imena. Javnost zanima, ali smo dejansko vsi enaki pred zakonom ali pa so nekateri, ki so iz elitnih krogov bolj zaščiteni ter lažje ter prej dosežejo cilj, ki sicer lahko celo ogroža okolico in ljudi. Slednje se je namreč zgodilo prav v primeru vrnitve psov lastniku po posredovanju vašega partnerja Mire Sanice, ki je dosegel protipravno vračilo obeh bulmastifov iz zavetišča za pse, potem ko je bila zanju odrejena evtanazija po več napadih in težkih poškodbah na nekatere posameznike. Na osnovi predstavljenih dejstev v aferi Baričevič vlagatelji interpelacije menimo, da ste kot ministrica za notranje zadeve tako osebno kot politično odgovorni za politično vplivanje na delo policije v primeru Baričevič. Menimo tudi, da ste odgovorni za zlorabo položaja ter za ustvarjanje očitne neenakosti pred zakonom, zato predlagamo, Državnemu zboru, da vas razreši s funkcije ministra za notranje zadeve.

Vendar pa vas nismo interpelirali le, zaradi afere Baričevič, veliko odprtih vprašanj ostaja predvsem pri najemu stavbe na Dimičevi 16, kamor ste, zaradi reševanja vašega prijatelja namestili nacionalni preiskovalni urad, ob enem pa so odpovedali že po vseh standardih in merilih skoraj da zgrajeni stavbi na Litostrojski.

Tako prehajam na osnovni očitek interpelacije. Nepotreben in škodljiv najem stavbe nas Dimičevi, za kaj pravzaprav gre oziroma kaj je bistvo očitka. Ni bistvo očitka v izpeljani formalni proceduri, v tej brezhibnosti formalnih postopkov, ki so jih izpeljali ljudi, ki so na ministrstvih že dlje časa predlagatelji interpelacije ne dvomimo.

Bistvo očitka je, da je ta najem nepotreben, in da ni bil izpeljal zaradi interesov države, pač pa je bila država izkoriščena za to, da bo skozi najemnino vašemu prijatelju, spoštovana ministrica, plačala 15 milijonov evrov vrednostno stavbo. Ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija, je problem novih prostorov rešila z odločitvami, ki so bile sprejete po letih 2007 in še kasneje, na podlagi katerih državno podjetje DSU gradi stavbo na Litostrojski, ki naj bi bila končana jeseni letos. Stavba je namensko projektirana za potrebe policije, rešuje tako prostorski problem Ministrstva za notranje zadeve kot policije. Gradi se na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, z ustreznim številom parkirnih mest. tudi vi osebno, spoštovana ministrica, ste bili še pred kakšnim letom dni nad projektom navdušeni in ste tudi najavljali vselitev v te prostore, vendar vse do tedaj, dokler se ni pojavil vaš prijatelj, ki ni vedel kam s stavbo na Dimičevi. Zato ste najprej želeli vanjo spraviti Okrožno državno tožilstvo. Ko vam to ni uspelo, Ministrstvo za zdravje, in ko tudi tukaj niste bili uspešni, se je pojavila idealna priložnost za nacionalni preiskovalni urad. Potrebno je bilo najti samo še razlog, zakaj stavba na Litostrojski ni primerna. Najprej se je ta razlog iskal v nezakonitostjo oziroma ničnosti pogodbe. Ko pa tega Računsko sodišče ni ugotovilo, pa je bil razlog varnostno-tehnične narave, češ da je plinarna preblizu. Zato se nam seveda opravičeno postavlja vprašanje: Ali so ljudje, ki se bodo iz nekaterih drugih državnih stavb selili v stavbo na Litostrojski, po vašem manj vredni, saj bodo po vaše izpostavljeni zaradi nevarnosti ogrožanju lastnih življenj? Zanima nas tudi ali po vaše nezakonitosti ni več, v trenutku, ko se v stavbo seli neko drugo ministrstvo ali državni organ?

Pričakovali bi, da boste pri svojih ravnanjih dosledni in kot ministrica preprečili takšno ravnanje, glede na to, da trdite, da gre v primeru stavbe na Litostrojski za nično pogodbo in za lokacijo, ki ogroža življenje ljudi. Kot ministrica, ki vodi notranji resor, bi morali prvi poskrbeti za varnost državljank in državljanov, pa ne samo tistih, ki pripadajo neki drugi elitistični vzporedni državi.

Ali ni čudno, da se v primerih, ki so navedeni v interpelaciji pojavlja toliko slučajnosti in toliko vaših prijateljev in znancev? Ali ni morebiti res, da je bila tudi izbira prostorov za Nacionalni preiskovalni urad vnaprej dogovorjena, tako kot imenovanje generalnega direktorja policije, pravna pravila pa uporabljena samo zato, da so formalno prekrila vnaprej opravljeno izbiro. V primeru stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada in vašega prijatelja Pogačarja gre za klientelizem in korupcijo. Takšno ravnanje bi, spoštovana ministrica, zahtevalo vaš odstop brez vlaganja interpelacije. Takšna funkcija namreč zahteva transparentno delovanje in že samo jasno izražen dvom, ki se kasneje izkaže za resničnega, terja potezo bodisi ministra samega, bodisi predsednika Vlada. V prejšnjem mandatu je tako odstopil minister za promet, zaradi nesreče, ki se je zgodila na železniških tirih. Zaradi neprijavljenega stanovanja Kosovi komisiji je odstopil poslanec Pavle Rupar. Zaradi dajanja navodil o nekomuniciranju s tednikom Mladina je odstopil glavni piarovec takratne vlade gospod Jernej Pavlin.

Zaradi stavka, da se upokojenci lahko bojijo le še Matilde je odstopil državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve gospod Marko Šrovs. Minister Drobnič je odstopil zaradi sprememb v zakonodaji in tako naprej. Vsi ti ljudje so odstopili iz bistveno manjših in manj obremenjujočih dejstev, kot se jih očita vam. Ampak ti ljudje so se jasno zavedali, da niso nezamenljivi in da mesto ministra pač ni njihova last. V Britaniji je minister odstopil zaradi prehitre vožnje. Vi ste dejali, da vam je žal, da je vaš šofer vozil 200 kilometrov na uro, pa čeprav ste še dva meseca pred tem dogodkom ponavljali, da samo vožnja po pravilih in hitrostnih omejitvah je varna vožnja.

 Če bi se takšna situacija, kjer je prišlo do korupcije in klientalizma ob sklenitvi posla za Nacionalni preiskovalni urad zgodila v katerikoli drugi evropski državi ne dvomim, da bi minister na takšnem položaju znal sam preceniti, da je z njegovo kredibilnostjo nekaj hudo narobe in bi odstopil. Že sam dvom javnosti v vašo verodostojnost bi vas moral prepričati v to, da sami odstopite. Vaša dejanja, ki izkazujejo negospodarno in nezakonito ravnanje tako prenašajo dvom tudi v kredibilnost celotne Vlade. Tu, spoštovana ministrica, ne gre samo za vprašanje vaše subjektivne, objektivne odgovornosti v danem primeru, temveč gre za osnovno držo osebe na takšnem položaju, ki je še pred kratkim zatrjevala, da ne bi nikoli sklenila posla z družinskim članom ali prijateljem. Kakšno vrhunsko sprenevedanje. Na takšnem položaju, kot ga bi zasedate, takšnih vezi ne bi smeli uporabljati v relaciji z javnim interesom.

Vendar naj nadaljujem s stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada. Vprašanje, ki je danes še kako na mestu, pa čeprav se je gospod Pogačar včeraj trudil nekaj pojasnjevati, je, kolikšna je dejanska razlika med najemnino za Nacionalni preiskovalni urad, ki jo plačuje država in leasingom, ki ga Ram Invest plačuje banki?

Zelo zanimivo je, da vas je predsednik DeSUS-a ob vaši predstavitvi zagovora interpelacije v poslanski skupini vprašal, koliko znaša razlika med mesečno najemnino, ki jo ministrstvo plačuje Ram Investu in mesečnim obrokom za leasing, ki ga Ram Invest plačuje Hypo banki? Zakaj se vodstvo MNZ ni za najem stavbe pogajalo neposredno z lastnico stavbe? Na ta vprašanja nekdanji minister, ki mu je pot iz vlade tlakovala prav stranka LDS oziroma minister Zalar skupaj z gospodom Šoltesom, ni dobil odgovora. Kasneje pa smo v medijih lahko prebrali, da to vprašanje in ta podatek za vas, ministrica, nista pomembna. Čeprav vas je tudi minister za gospodarstvo, ki je v vaši vladi javno opozoril, da najmanj, kar je, ne bi smeli skleniti posla s podjetjem, ki je očitno v zelo slabem poslovnem stanju, zaradi česar je poslovanje z njim zelo tvegano. V tem primeru ste se gospa ministrica odločali skrajno neodgovorno. Vaša argumentacija, da javnosti ne nameravate povedati kakšna je razlika med najemnino za stavbo, ki jo vašemu prijatelju plačuje Ministrstvo za notranje zadeve in letno znaša 1,6 milijona evrov, ter leasingom, ki ga vaš prijatelj gospod Pogačar plačuje Hypo banki za odkup stavbe, zato, ker to nobenega prav nič ne briga, saj gre za pogodbeno razmerje zasebnega prava je skrajno podcenjujoče in arogantno do vseh državljank in državljanov, ki plačujem za ta vaš klientelitično koruptivni posel.

Kot predsednica LDS ste svojo volilno kampanjo gradili na sloganu Edina prava pot, je pravna pot. Žal, pa po zadnjih dogodkih vezanih na afero Baričevič, pa na stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada oziroma tako imenovanega FBI-ja slovenskega, pa sumljivo izpeljane akcije pri političnih nasprotnikih. Vse to kaže, da se vaša stranka precej odmika od tega slogana. V tem mandatu vas javnost pozna po eni strani, zaradi prejemanja laskavih nazivov, na drugi strani pa po vpletenosti tako ali drugače v različne afere in sporne odločitve, ki znižujejo standarde, vezane na pojem pravne države in varovanja človekovih pravic. V svojih argumentih, glede že prej izpostavljenih dogodkov, se največkrat sprenevedate, ko pa ste soočeni z jasnimi vprašanji, se zavijete v molk, predpostavljam, da ste morda čakali, da boste vse to pojasnili danes na interpelaciji.

Sodelovali ste na sestankih, s katerimi je vaša mama zlorabila osebne podatke fizioterapevtov za pridobitev javnega pooblastila in zasebnih poslov. Podpisali ste pogodbo za NPU z vašim prijateljem ter mu na račun davkoplačevalcev omogočili nakup stavbe, pri tem ste ravnali koruptivno in klientelistično. V prvem primeru, zaradi negospodarnega in nezakonitega ravnanja. V drugem pa za to, ker ste posel sklenili z vašim osebnim prijateljem. Na takšnem položaju je potrebno biti še toliko bolj pozoren in skrben do sklepanja poslov, saj se v javnosti lahko hitro tudi nehote ustvari vtis, da nekdo želi preko svojega položaja ščititi bodisi svojega življenjskega sopotnika, bodisi znanca, sorodnike, kar se je zgodilo tako v primeru nacionalnega preiskovalnega urada kot v primeru Baričevič.

Glede na vse povedano je jasno, da ste kot ministrica za notranje zadeve zlorabili politični vpliv za zasebne interese, kar ruši temelje pravne države in odpira vprašanja, ali smo dejansko vsi enaki pred zakonom in ali so vsem v tej državi enako zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Pri poslu najema Pogačarjeve stavbe, ki ste jo kot ministrica najeli od svojega prijatelja so v zadnjih dneh v javnost prišle podrobnosti,  ki govorijo o tem, da v tem primeru ne gre samo za vašo politično odgovornost pač pa gre tudi za sume, ki bi jih bilo potrebno preiskati v policijski preiskavi. Za tako preiskavo pa je po novem pristojen vaš nacionalni preiskovalni urad, ki, kakšna ironija, domuje ravno v stavbi, ki naj bi bila predmet te preiskave. Iz javno dostopnih podatkov namreč izhaja, da bo ministrstvo, ki ga vodite s plačilom najemnin kupilo 15 milijonov evrov vredno stavbo. Če želijo tisti,  ki so jih polna usta pravne države in enakosti pred zakonom res utrditi zaupanje v pravno državo, potem jo moramo utrjevati in izgrajevati ravno na primeru ministrice za notranje zadeve.

Kazenski zakonik v 257. členu govori o zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic in med drugim pravi: "Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki za to, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali, da bi komu prizadejala škodo izrabi svoj uradni položaj ali prestopi mejo uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti se kaznuje z zaporom do enega leta." "Če storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega se kaznuje z zaporom do treh let." "Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki za to, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist izrabi svoj uradni položaj ali pristopi mejo uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti se kaznuje z zaporom od 3 mesecev do petih let." Na potezi ste torej vi, gospa ministrica, v interesu pravne države in zaradi neodvisnosti preiskave bi morali, po našem mnenju, nemudoma odstopiti. Če tega ne boste storili pa je na potezi premier, ki mora takoj predlagati vašo razrešitev.

Sumi, ki izhajajo iz najema Pogačarjeve stavbe so namreč tako veliki, da če se ne raziščejo v neodvisni preiskavi, ne boste mogli kot ministrica več verodostojno opravljati funkcije, na katero ste bili pred letom in pol imenovani. Kako bo policija, ki je pod vašo pristojnostjo preiskovala druge podobne primere, če pa je ohromljena pri najbolj razvpitem? Če tega, spoštovana ministrica, ne boste storili se bo sum klientelizma in korupcije prenesel na celotno vlado. Ohranitev ministrice v takšnih okoliščinah, pa bi dokončno omajalo zaupanje državljanov ne le v vlado, pač pa predvsem v pravno državo. Interes pravne države, ki mora zagotavljati enako obravnavo vseh ne glede na njihov položaj ali funkcijo, zahteva, da ministrica odstopi s svojega položaja oziroma da jo razreši predsednik vlade ali pa državni zbor.

Predlagatelji interpelacije na podlagi predstavljenih dejstev menimo, da ste kot ministrica za notranje zadeve posebno in politično odgovorni za politično vplivanje na delo policije v primeru Baričevič, za zlorabo uradnega položaja ali zlorabo uradnih pravic ter zlorabo Ministrstva za notranje zadeve za klientelistične namene v zvezi z najemom nove stavbe za nacionalni preiskovalni urad, za klientelistično dogovorjen najem nove stavbe za nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi, za oškodovanje davkoplačevalcev in javnih financ pri najemu stavbe za nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi, za škodo, ki je in bo še nastala z neupravičeno prekinitvijo pogodbe za objekt na Litostrojski, za ustvarjanje neenakosti pred zakonom, za sum nespoštovanja ustavnega načela delitve oblasti, ter zaradi suma oviranja in zavlačevanja postopka parlamentarne preiskave. Na podlagi 118. člena Ustave Republike Slovenije ter 253. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije podpisani poslanci pod interpelacijo predlagamo, da Državni zbor po končani razpravi o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve, gospe Katarine Kresal, v kolikor sama ne odstopi s položaja ali pa je ne razreši predsednik Vlade, sprejmemo naslednji sklep: gospa Katarina Kresal se zaradi kršenja Ustave Republike Slovenije in zakonov Republike Slovenije ter očitne nesposobnosti delovati v skladu z dano prisego razreši s funkcije ministrice za notranje zadeve. Najlepša hvala.

 

Uvodni nagovor ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal:

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci,

v tem mandatu že drugič stojim pred tem zborom, klicana na odgovornost s strani opozicije. Interpelacija je resen demokratični instrument in bilo bi prav, če bi takšen tudi ostal. A današnja je žal le izigravanje demokracije. Je teater absurda.

Takoj, ko z besedila interpelacije odstranimo vse grdorečje, se pokaže vsa njena šibkost in votlost.

Če povzamem, interpelirana sem:
-    ker organi, ki ne sodijo v mojo pristojnost, v treh letih niso uspeli usmrtiti nevarnih psov;
Interpelirana sem:
-    ker sem preprečila selitev ministrstva in policije v stavbo, ki jo je prejšnji minister Mate zgradil na protipraven način na varnostno povsem neprimernem območju;
Interpelirana sem:
-    ker sem v celoti podprla stroko pri njenem zavzemanju za večjo učinkovitost pri pregonu gospodarskega kriminala in na podlagi tega UKP in NPU omogočila spodobne pogoje za delo,
Interpelirana sem:
-    ker sem pred šikaniranjem na preiskovalni komisiji zaščitila javne uslužbence, za kar mi je dalo prav tudi Višje sodišče v Ljubljani.

Interpelirana sem torej, ker nekdo drug ni opravil svojega dela. Interpelirana sem, ker ne pristajam na standarde dela prejšnje vlade in nočem delati mimo zakona ter podpiram stroko. Interpelirana sem, ker spoštujem odločbe sodišč.

Argumentov za mojo interpelacijo ni! In kadar argumentov ni, je treba vzbuditi vsaj sum, da morebiti obstajajo. In to želite predlagatelji interpelacije doseči z manipulacijami, polresnicami, dvomi in konstrukti, ki jih je besedilo interpelacije polno.  A ko te odstranite, se pokaže vsa njena praznost.

Za vaše obtožbe namreč ni niti ene same stvarne podlage. Podlaga za obtožbe sem kar jaz sama, vendar ne kot ministrica za notranje zadeve, temveč kot Katarina Kresal, kot odvetnica, kot partnerica, kot hčerka, kot nečakinja, kot znanka, kot ženska.
Na odgovornost me ne kličete zaradi opravljanja moje funkcije, temveč zato, ker vas motim takšna, kakršna sem ... in ker sem.

Ni mi težko stati tukaj in z vami razpravljati o vsebinskih zadevah – svojo vztrajnost sem dokazala že pri prejšnji interpelaciji, ko smo tu skupaj prebili 15 ur. O mojih dejanjih, ki sem jih storila v funkciji ministrice za notranje zadeve, lahko razpravljamo kadarkoli. So javna in preverljiva. To je nenazadnje tudi sestavni del moje politične in strokovne odgovornosti. Vse očitke sem že argumentirano in s preverljivimi dejstvi zavrnila v svojem obsežnem pisnem odgovoru na interpelacijo.  Enako bom storila tudi med današnjo razpravo.

Dejstva in dokazi, po katerih se me edino lahko sodi, govorijo v moj prid. Zato vas, spoštovane poslanke in poslanci, pozivam, da interpelacije ne podprete.

Priznam pa, da mi je skrajno težko odgovarjati na osebne insinuacije, ki ste si jih predlagatelji interpelacije privoščili v zadnjih mesecih. Težko se je boriti proti lažem in manipulacijam, ki vam gredo tako zlahka z ust. Dokazovati, da nečesa nisi storil, je že samo po sebi nemogoče, če pa je edini dokaz tvoje krivde to, da si, tedaj si pred hudičevo težko nalogo.

V slovenski literaturi je nazorno popisan zgodovinski zgled tovrstnega inkvizicijskega obračunavanja. Ivan Tavčar je v liku Agate Schwarzkobler opisal usodo žensk, ki niso bile krive zaradi tega, kar so naredile, temveč zaradi tega, kar naj bi bile, pri čemer se je njihova krivda kar predpostavljala, nedolžnost pa je bilo treba šele dokazovati.

V takšni na videz nemogoči situaciji, sem se v teh tednih znašla tudi sama. Poglejmo samo mojo domnevno vlogo v primeru tragično preminulega doktorja Baričeviča: kriva sem bila zato, ker sem ga poznala in ker je bil njegov odvetnik moj življenski partner. Ob teh dejstvih so se dvomi kar vrstili, ali so bili logični in smiselni, pa sploh ni bilo pomembno. Sem bila mogoče tam, ko se je zgodilo? Je bil tam kdo, ki ga poznam? Sem zlorabila policijo, da je prikrila dokaze? Kaj vse sem poskušala skriti?  

Ko sem pojasnila, da me ni bilo na pogrebu pokojnega, ker sem imela dopust, je postala sporna organizacija dopusta. Ko sem pojasnila, da je bil ta načrtovan vnaprej, je postal glavni misterij, koliko prej: dovolj prej ali premalo prej? Nato so postali sporni še stroški varnostnikov, in na koncu je postala sporna sama pravica do zasebnosti, pri čemer vse skupaj sploh ni imelo več nobene povezave z izhodiščnim primerom. Po vsakem argumentu, ki je očitke postavil na laž, se je vzpostavil nov problem, nov očitek, nova manipulacija. In takih konstruktov in manipulacij je bilo veliko. Večina preveč nespodobnih, da bi jih tukaj navajala.
Moja krivda je bila že vnaprej določena.

A kaj o resnici pravijo dejstva – in kdo jih je izrekal?
•    Da ni bilo nikogar drugega na kraju dogodka, so potrdile priče, ne policija.
•    Da se ne da potrditi mučenja živali, so ugotovili veterinarji, ne policija.
•    Da se kazenski postopek glede mučenja živali ustavi, je odločilo tožilstvo, ne policija.
Kriva naj bi bila, ker na kraj dogodka nista prišla preiskovalni sodnik in državni tožilec, ker naj ne bi bila pravilno obveščena. In kaj pravijo uradne statistike glede prisotnosti obeh na krajih zločina? Da v zadnjih letih na območju PU Ljubljana niti v enem primeru posilstva ženske ali otroka na ogled kraja nista prišla ne preiskovalni sodnik ne državni tožilec!

Kot notranja ministrica vam očitno pridem prav, da bijete boleče notranje boje, s katerimi skušate med ljudmi ustvarjati vtis ljudskih pravičnežev, na drugi strani pa s pripisovanjem vnaprejšnje »krivde brez krivde« v meni slikate ljudskega sovražnika številka ena.  Moja konkretna dejanja, ki so edina, za katera lahko sploh odgovarjam, so nenadoma povsem nepomembna – odgovarjati moram za utvaro, ki ste jo ustvarili, in ji nadeli moje ime.

Ob vseh očitkih, ki jih vame usmerjate predlagatelji interpelacije, se moram nujno vprašati, čemu takšna silovitost? Od kod takšen gnev? Kljub splošnemu nižanju kulture političnega komuniciranja takšne vrste očitkov vendarle celo v politiki nismo vajeni.

Ob tem se še iz študijskih let spomnim misli znanega ameriškega odvetnika Louisa Nizerja: »Kadar nekdo v koga drugega uperi svoj kazalec, ne sme pozabiti na dejstvo, da preostali njegovi prsti kažejo nazaj na njega samega.«

In ko mi tako z domnevno skrbjo za moralo in polnimi usti pravne države predlagatelji interpelacije žugate s kazalcem, pomislim, da ta skrb pač ne more biti razlog silovitosti vaših napadov.

Zakaj ne? Zato, ker preostali vaši prsti kažejo na vas, predlagatelje interpelacije, na člane vaših strank, poslance in bivše ministre. Na vas, ki brezsramno prepisujete govore velikih državnikov in pišete eseje o zločinu in kazni tako, da so po delih prepisani kar iz enciklopedij; na vas, ki ste govorili o pregledovanju mednožij in pozivali k zdravljenju istospolno usmerjenih; na vas, ki ste prepričani, da ni treba plačevati položnic; na vas, ki glasno trdite, da je trgovanje s poslanskimi glasovi za izpolnitev egoističnih zasebnih interesov zgolj politična praksa in ne korupcija; na vas, ki nikoli niste dovolili, da bi končno prišlo do epiloga pri razvpitih zgodbah o trgovini z orožjem pod mizo; na vas, ki ste se znašli v uradnih postopkih zaradi sumov ponarejanja izpita, diplome ali celo hujših kaznivih dejanj, kot so izsiljevanje, nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva.

In naj vas nazadnje spomnim tudi na zelo zgovoren primer nekdanjega ministra, ki je v pismu od mene zahteval, da: »razrešim nastalo zadrego in končam zadevo«. Govoril je seveda o policijski preiskavi, ki je potekala zoper njega. Očitno ga je vodila osebna izkušnja ali prepričanje, da zakoni ne morejo biti za vse enaki, še posebej ne za tako zaslužne politike.

Čemu torej takšna silovitost? Zakaj takšen gnev? Morda pa ravno zato, ker ste za politikanstvo brez zakonov; ker vam politika ustvarjanja problemov ustreza bolj kot politika reševanja problemov; ker vam dokazovanje domnevnega patriotizma na plečih manjšin ustreza bolj kot spoštovanje človekovih pravic in sodnih odločb; glede na zadnje dogodke pa vam očitno bolj ustreza tudi to, da se roka pravice raje zlomi, kot pa se dotakne politikov in drugih vplivnih ljudi. Takšne politike ste vajeni, takšno politikantstvo hočete ohraniti! Od tod vaša obrambna reakcija, od tod vaša interpelacija, od tod vaša inkvizicijska strast!

Kaj so namreč sploh konkretni očitki v tej navlaki žalitev in blatenja, v tej reki nespodobnih namigovanj in laži?

Da zlorabljam policijo, pravite. Da vplivam nanjo, tako da Slovenija postaja policijska država. Vi, ki ste do obisti politizirali policijo in z njo prestrelili to družbo, mi očitate svoje lastne grehe. Vaši prsti kažejo nazaj na vas.

Zato ne odgovarjam vam, temveč vsej slovenski javnosti:
Ja, res je, vplivam na policijo.
•    Vplivam na policijo, ker smo zaostrili zahteve po znanju in izkušnjah, ki jih mora izpolnjevati generalni direktor policije. Zaradi tega jo danes vodi oseba s 25-letnimi izkušnjami policista in kriminalista, brez političnih povezav in brez madeža v svoji kartoteki.
•    Vplivam na policijo, ker smo zaostrili pogoje in postopek za razrešitev generalnega direktorja policije. Zato je ta danes mnogo bolj neodvisen in samostojen kot kadarkoli prej in zato je policija zadihala s polnimi pljuči in dela ”na polno”.
•    Ja, vplivam na policijo tako, da se je za deset krat zmanjšalo število pritožb občanov nad delom policije zaradi kršenja človekovih pravic, v primerjavi z zadnjim letom mandata ministra Mateja.
•    Vplivam na policijo, ker sem v svojih usmeritvah kot prioriteto postavila boj proti gospodarskemu kriminalu. Zato imamo danes Nacionalni preiskovalni urad in največjo preiskanost kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih, vključno z najtežjim organiziranim in gospodarskim kriminalom.
•    Ja, vplivam na policijo, ker sem kot prioriteto postavila pregon alkohola s cest. Tudi zato je lansko leto umrlo 20% manj ljudi kot zadnje leto mandata ministra Mateja.
•    Vplivam na policijo, ker sem ji izborila dodatna sredstva za opremo policistov. Zato imajo danes policisti zaščitne jopiče in rokavice.
•    In nenazadnje, zaradi mojega vplivanja na policijo, je ta postala še bolj občutljiva na pojave nasilja v družini, kakor tudi nasilja nad vsemi drugačnimi.
Tako vplivam skupaj z mojo ekipo na policijo – in ponosni smo na te rezultate.

Gospe in gospodje, podpisani pod besedilo interpelacije,

očitno ste prizadevanja za učinkovito in v probleme osredotočeno policijo zamenjali s policijsko državo. A kako bi potem rekli času, ko je minister Mate z megafonom usmerjal delo policije v Ambrusu? Ko je Slovenija po hitrem postopku sprejela zakonodajo, po kateri se lahko za celi dve leti hranijo podatki o telefonskih klicih vseh državljanov? Ko so se odmevne aretacije dogajale pred kamerami izbranih novinarjev? Ko je minister Mate na tiskovnih konferencah komentiral zasebna življenja posameznih osumljencev? Ko so zaposleni v policiji morali pisati gradivo za predvolilna soočenja ministra Viranta? Ko je mnoga sporočila policije za medije v zadevi Patria in še kakšni drugi moral pred objavo odobriti kabinet predsednika vlade? Je bila to morda sproščena Slovenija – ali sploščena v dvodimenzionalno, avtoritarno strahovlado, ki so ji državljani in državljanke na volitvah rekli: “Ne, hvala!”.

Prsti kažejo na vas tudi takrat, ko se vam ni zdelo nič narobe s stanjem policije in pravne države, ko so, kot so poročali mediji "po Sloveniji poganjale vaške straže, v Grčaricah pa so vaščani kar sami zaustavljali policijska vozila in pregledovali, ali se v njih slučajno ne skriva kakšen kos družine Strojan". Niti ni bilo nič narobe, ko je v zadevi Plut minister Mate sam spremenil poročilo o nadzoru in celotno krivdo zvalil na policijo in tako prikril, da se večina težav v zadevi Plut skriva na tožilstvu. O sumih politične zlorabe policije tudi ni bilo ne duha ne sluha, ko je policija založila Interpolovo depešo v primeru Patria in se preiskava mesece ni premaknila z mrtve točke. Ne, vse to za vas ni bilo sporno.

Naslednji očitek iz interpelacije je povezan z domnevnim oškodovanjem javnih financ pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad.

Že tri mesece se v domnevnem javnem interesu brska po najemu te stavbe. Tri mesece se poklicani in nepoklicani strokovnjaki ukvarjajo s postopkom in pogodbami o najemu. Vse lepo in prav. Javnost ima pravico vedeti. Zato sem sama že pred tremi meseci dala javnosti na vpogled celotno dokumentacijo vezano na ta najem, vse pogodbe, iz katerih jasno izhaja tudi to, da ima Ram Invest stavbo na lizing. In v treh mesecih nihče ni našel nobene nepravilnosti, ne v postopku izbora, ne v sami pogodbi, ne v ceni najema. Ne glede na to smo vso dokumentacijo posredovali še Komisiji za preprečevanje korupcije s predlogom, naj jo pregleda in poda svoje mnenje.

Kljub temu pa se je, tudi tukaj, z izdatno podporo predlagateljev interpelacije, zavrtel pravi vrtinec laži in pravnih nesmislov, ki je svoj vrhunec doživel v dnevih pred interpelacijo.

Tako je bilo najprej sporno, da je stavbo zgradil Vegrad. Ko se je pokazalo, da je Vegrad zgolj eden od podizvajalcev gradbenih del, je postalo sporno dejstvo, da je lastnik stavbe Ram Invest, čeprav ni jasno kakšno povezavo ima samo lastništvo s primernostjo stavbe za najem. Nato se je špekuliralo, ali je to drag najem, čeprav konkretne številke govorijo, da je to eden najbolj ugodnih najemov, ki jih država plačuje za primerljive nepremičnine. In ko se dejstvu, da z najemom ni nič narobe ni dalo več upirati, je naenkrat postalo sporno, da ima Ram Invest lizing …

Znova, po vsakem argumentu, ki je očitke postavil na laž, se je vzpostavil nov problem, nov očitek, nova manipulacija. Vse drugo je zanimalo predlagatelje razen dejstev in vsebine pogodbe.

Pustimo zato domišljijo ob strani in poglejmo dejstva:
Najem stavbe za Nacionalni preiskovalni urad ni bil zamenjava za stavbo na Litostrojski! Tudi, če bi se ministrstvo selilo na Litostrojsko, bi še vedno potrebovali dodatne prostore za Nacionalni preiskovalni urad.
Najema smo se lotili kot to predvideva zakon. Na trgu izbrali več ponudb, konkretno sedem. Za nasvet o postopku smo vprašali Ministrstvo za finance in Računsko sodišče, celoten postopek pa so vodile strokovne službe ministrstva, ki so na koncu izbrale najprimernejšo ponudbo. S tem ponudnikom so se potem še trdo pogajale za čim nižjo ceno najema in jo tako od prvotno ponujene znižale za celih 23,35 %, v tej ceni pa so si izborile tudi opremo prostorov.
Mirno lahko rečem, da je zaposlene na ministrstvu pri izboru stavbe vodil izključno javni interes in da smo zakonito, transparentno in stroškovno učinkovito sklenili posel v javno dobro.

In zakaj tudi tukaj prsti kažejo na predlagatelje? Zato, ker je minister Mate pri najemu stavbe na Litostrojski naredil vse tisto, česar ne smeš, če želiš nekaj narediti za javno dobro. Tako se je minister Mate najprej izognil uporabi zakona o javnem naročanju; nato je iz postopka izbora počasi izločil vse javne uslužbence in se o poslu na koncu odločil kar sam; izbral je lokacijo navkljub opozorilom strokovnih služb, da ni primerna iz varnostnih razlogov; dvignil je ceno s podpisom aneksa en dan preden sem prisegla kot ministrica; in za neopremljene prostore dogovoril najemnino, ki je višja od najemnine za opremljene prostore na lokaciji Nacionalnega preiskovalnega urada!

A vse te napake mu danes seveda ne preprečujejo, da mi ne bi zastavljal vprašanj o zakonitosti in transparentnosti zavez, ki sem jih kot ministrica sprejela sama. Vendar sama imam odgovore! Zakon in dejstva so na moji strani!

In kaj naj bi bilo torej sporno.
To, da smo stavbo najeli od zasebnika? To vendar ne more biti sporno, saj imajo ministrstva sklenjenih kar 171 najemov z zasebniki, znesek najemnin pa znaša 33 mio evrov letno.
Je morda sporno to, da je cena dogovorjenega najema 13,03 evra/m2? Ne, to zagotovo ni sporno, glede na to, da država za podobne prostore na podobni lokaciji plačuje bistveno višje najemnine, npr. za prostore Ministrstva za šolstvo in šport 17,3 evra/m2 ali za prostore Ministrstva za okolje celo 20,04 evra/m2.

Kaj pa postopek najema, je mar z njim kaj narobe? Očitno ne, če sta pravilnost postopka potrdila tako Ministrstvo za finance kot Računsko sodišče.
Kaj je torej še sploh lahko kriterij za presojo oškodovanja javnih financ, če to ni cena in če to ni zakonitost postopka?

Predlagatelji trdijo, da je ta kriterij osebno poznanstvo ponudnika. Ob tem pa ne povejo do kje sega takšno domnevno »nedopustno« poznanstvo. Zadošča za takšno nedopustnost, da sva iz istega kraja? Je odločilni kriterij, da sva hodila na isto šolo? Je morda to, da sva se celo nekajkrat srečala, ali to, da sva bila gosta na isti poroki? Kje se postavi meja, ko znanstvo postane zadržek in kdo jo postavi? Ali pa je to zadržek kar sam po sebi, odvisno od trenutne politične potrebe?

Te meje ne postavlja javnost in je ne postavljajo predlagatelji interpelacije, temveč jo postavlja Zakon o preprečevanju korupcije in Komisija za preprečevanje korupcije. In slednja na seznam podjetij s katerimi Ministrstvo za notranje zadeve ne sme poslovati ni uvrstila niti podjetja Ram Invest niti podjetja Hypo Leasing. To so dejstva in to pravi zakon!

In še zadnji od očitkov iz interpelacije: onemogočila naj bi parlamentarno preiskavo o izbrisanih, s tem pa izkazala nespoštovanje ustavnega načela delitve oblasti. Kaj sem storila? Zavrnila sem izročitev seznama javnih uslužbencev, ki so leta 2004 izdajali dopolnilne odločbe. Zakaj? Zato, ker menim, da to presega pristojnosti preiskovalne komisije in zato, ker jih nisem želela ponovno izpostaviti šikaniranju in grožnjam, kar se je v preteklosti že dogajalo.

Ker je mojo odločitev potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani, pričakujem, da boste predlagatelji interpelacije spoštovali ustavno načelo delitve oblasti in odločbo upoštevali. Pri vložitvi interpelacije ste se na to namreč še požvižgali, čeprav ste to sodno odločbo že imeli v rokah.

Predlagatelji interpelacije,

vedno znova dokazujete, da so diskvalifikacija, diskreditacija in laž orožje, brez katerega ne znate biti političnega boja. Tarče vaših napadov so bile praktično že vse institucije naše državne ureditve. Od vseh treh predsednikov republike, Milana Kučana preko Janeza Drnovška do Danila Türka, od Ustavnega sodišča preko Računskega sodišča do rednih sodišč, od varuha človekovih pravic do informacijske pooblaščenke.

Princip je isti, le pred 15 leti skovane besede so dobile novo obleko. Udbomafijo je zamenjala mrežokracija, Kučanov klan garažne elite, hobotnico pajkova mreža, sile kontinuitete pa tranzicijska levica. Ne glede na nasprotnika, ne glede na aktualno problematiko, stil in metode so vedno enake: ne argumentirana kritika, temveč očrnjenje in blatenje.

Tudi sama že od svojega vstopa v politiko dalje plačujem zelo visoko ceno za to, da sem si kot mlad človek in kot izkušena pravnica drznila stopiti v vaš svet. Zaradi te predrznosti me že od prvega trenutka dalje ustavljate na vse možne načine, ne samo z lažmi in diskreditacijami zoper mene osebno, ne, vaš politični boj ste prenesli tudi v moje zasebno življenje. Z mano obračunavate preko mojih najbližjih, mojih strankarskih kolegov, njihovih sorodnikov in drugih ljudi, ki sem jih kdaj v življenju srečala, ali pa jih celo niti nikoli nisem srečala.

S to zadnjo interpelacijo pa ste znižali prag politične in siceršnje spodobnosti do takšne nizkotnosti, da tudi sama, čeprav sem tovrstnim metodam podvržena od prvega dne v politiki, to težko še razumem. Dovoljeno je takorekoč reči vse, dejstva in zakoni niso več nobena ovira, besede, ki so najhujše žaljivke in psovke, pa so postale del vašega političnega govora.

Tu stojim, zato, da se uprem temu vašemu gnevu. Sicer ne vem od kod prihaja, vem pa, da me ne boste spremenili. Z nobenimi grožnjami, nobenimi interpelacijami in absurdnimi predstavami. Če je vaše sporočilo – poglejte si jo, kakšno ceno plačuje za svoj vstop v politiko in za svoje načelne odločitve - potem jo z veseljem plačujem. Tega se ne bojim. Bojim se le prihodnosti po vaših merilih. Po tistih merilih, s katerimi kazalec upirate vame, a z ostalimi prsti razgaljate sebe. Razgaljate svojo dvodimenzionalno, sploščeno podobo sveta.

loading...
Loading...