Iranska pralnica denarja v NLB pred poslanci

DZ bo prihodnji teden zasedal na zadnji redni seji pred počitnicami. Začel jo bodo s poslanskimi vprašanji vladi, med vidnejšimi točkami pa so ustanovitev preiskovalne komisije glede domnevnega pranja denarja v NLB ter sprejemanje novele zakona o zdravniški službi in zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami.

V ponedeljek se bodo poslanci posvetili vprašanjem predsedniku vlade Miru Cerarju in njegovi ekipi, v torek pa sejo nadaljevali z obravnavo akta o odreditvi parlamentarne preiskave za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Preiskovalna komisija bo ugotavljala tudi politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja oz. vpletenosti v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma, financiranje jedrske proliferacije ter aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini v Novi Ljubljanski banki (NLB) s strani iranskih državljanov in njimi povezanimi gospodarskimi subjekti.

Preiskava se bo nanašala tudi na domnevno neizvajanje omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran, ki so jih sprejeli Združeni narodi in Evropska unija.

Zahtevo za ustanovitev komisije je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem SMC Janijem Möderndorferjem. V opozicijski SDS pa so opozorili, da to področje že preiskuje parlamentarna komisija, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, o istem predmetu preiskave pa po njihovem mnenju ni dopustno odrediti dveh komisij.

Komisija DZ, ki že raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, je v pridobljenih dokumentih namreč našla tudi nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Te je odstopila komisiji DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki je to razkrila javnosti.

Po nujnem postopku novela zakona o zdravniški službi

V sredo imajo poslanci več kot pet ur in pol na voljo za obravnavo vladnega predloga novele zakona o zdravniški službi, ki jo sprejemajo po nujnem postopku. Novela, ki jo je odbor DZ za zdravstvo z dopolnili za poslance pripravil v petek, med drugim predvideva prenos sredstev za pripravništva v zdravstvu in specializacije zdravnikov z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na proračun. Kot je ocenila vlada, bo zakon tudi pripomogel k povečanju števila zdravnikov v Sloveniji in krajšanju čakalnih dob.

Predlog je sicer naletel na nasprotovanja dela strokovne javnosti, zlasti mladih zdravnikov, ter bil deležen kritik zaradi sprejemanja po nujnem postopku. Ministrstvo je sicer zatrdilo, da je nekatere njihove zadrege rešilo z dopolnili. A so Mladi zdravniki Slovenije opozorili, da je predlagatelj zamudil možnost za usklajevanje besedila z njimi. Kadrovanje tudi do zdaj ni bilo ustrezno, a predlog tega ne bo izboljšal, menijo in sprašujejo, kdo bo odgovarjal, če zdravnikov čez nekaj let ne bo več. Že zdaj jih ni, po predlogu novele pa bodo razmere še slabše, so posvarili na seji odbora. Skrbi jih tudi prenos sredstev z zavoda na državni proračun, saj se bo treba o njih pogajati.

Ministrica je pri tem pojasnila, da so prav z mladimi zdravniki našli veliko stopnjo usklajenosti. Med zadnjimi vprašanji, ki so še ostala odprta, jim ministrstvo ne more ugoditi le pri zahtevi, da mora biti najmanj dve tretjini specialističnih mest na nacionalni ravni. Če bi pristali na to, v nekaterih bolnišnicah še vedno ne bi prišli do ustreznega kadra, je opozorila.

Pred poslanci predlog zakona o celostni obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Poslanci bodo v torek opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisano poslanko SMC Jasno Murgel.

Namen predloga je zagotoviti večdisciplinarno obravnavo otrok in njihovih družin. Predvideva razširitev zdajšnjih razvojnih ambulant, preoblikovale bi se v centre za zgodnjo obravnavo, ki bodo vstopna točka. V njih bo več zdravstvenega osebja, več delovnih in drugih terapevtov.

V skladu z zakonom bo oblikovan individualni načrt za celotno družino, ki se bo lahko v vsakem trenutku obrnila na koordinatorja družine. Ta bo povezoval vrtec, center za socialno delo, bolnišnico in druge institucije. Zakon bodo najprej preizkusili s pilotnim projektom, uporabljati pa se bo začel z letom 2019. Predlog ima v DZ široko podporo, pristojni parlamentarni odbor ga je konec junija za plenarno zasedanje pripravil brez glasu proti.