GJtPNFnW4AAxeMl Svet24.si

Hud potres prizadel okolico Vidma; tla so se ...

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

pakiranje Njena.si

Celotnega pakiranja in selitve v oddaji ne vidite

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Intervju: zakonca Hribar

Deli na:

Zakonca Tine in Spomenka Hribar v pogovoru za sobotno izdajo časnika Večer med drugim od nove vlade pričakujeta dokončanje "zgodbe" s t.i. vojnimi zakoni. Za Hribarja je Janša prav zaradi napovedi, da teh zakonov ne bodo sprejeli s preglasovanjem, izgubil na volitvah, saj se je potem "začelo tajno prerivanje na desni med Janšo, Šturmom in Bajukom".

Zakonca Tine in Spomenka Hribar v pogovoru za sobotno izdajo časnika Večer med drugim od nove vlade pričakujeta dokončanje "zgodbe" s t.i. vojnimi zakoni. Za Hribarja je Janša prav zaradi napovedi, da teh zakonov ne bodo sprejeli s preglasovanjem, izgubil na volitvah, saj se je potem "začelo tajno prerivanje na desni med Janšo, Šturmom in Bajukom".

Spomenka Hribar je glede možnosti dogovora o omenjenih zakonih prepričana, "da če bi znova predlagali izjavo o spravi, v SD ne bi bilo nobenega revolta. Saj se je v vsem tem času veliko spremenilo, tudi na simbolni ravni. Pa tudi skoraj 600 odkritih zamolčanih grobov je zdaj 'tu'."

Za Tineta Hribarja pa po drugi strani kaže, "da kar se Janezek nauči, to Janez zna. Mladi politiki, ki prihajajo, so se učili obnašanja od starih in čeprav je Pahor napovedal nov način vladanja, je tudi pri njem prevladala avtoritarnost nad demokratičnostjo."

Hribar poudarja, da je šlo med drugo svetovno vojno za štiri stvari; za okupacijo in odpor, ki je bil upravičen, za komunistično revolucijo, ki je bila neupravičena, za odpor revoluciji, ki je bil upravičen, in kolaboracijo, ki je bila tako kot revolucija neupravičena. "Sam izhajam iz posvečenosti mrtvih, zato sem tako ostro nastopil proti Ropovi vladi, ki je sprejela tisti lažni zakon o 'žrtvah vojne in povojnih usmrtitvah', pravi Hribar, za katerega je šlo v tem primeru za zunajsodne likvidacije.

Sam je od Janševe vlade pričakoval, da bo predlog napisa ustrezno spremenila in bi se ta glasil 'žrtvam vojne in revolucije'. "Žal ga niso, ker je Šturm, ki je desno klerikalna izpostava v Janševi vladi, takoj predlagal skupaj dva zakona, saj je bil glavni interes njegove opcije, da bi priznali domobranstvo," ocenjuje. Po njegovem mnenju so tako "nad posvečenostjo mrtvih spet zmagali interesi živih".

Tine Hribar v pogovoru pojasnjuje tudi okoliščine, ki so privedle do plebiscita decembra 1990. Kot ugotavlja, so se nekateri v zadnjem času namreč "lotili osebne promocije tudi s širjenjem neresnic, tako je Peter Jambrek, recimo, govoril, da je bil sklep o plebiscitu sprejet v nekem avtu, da je šlo v bistvu za zaroto".

Spominja, da so, ko so se začele razprave okrog preambule ustave, splava itd., ugotovili, "da nekaterim tako z leve kot desne - sploh ni do osamosvojitve" ter se je pokazalo, da ustave ne bodo sprejeli do 23. decembra.

"Spomenka in Jože Zagožen sta vodila priprave na sestanek Demosovega poslanskega kluba v Poljčah 10. in 11. novembra in dan pred njim sem rekel Jambreku, ki je zagovarjal socialističnemu referendumu podoben 'predustavni referendum', da je treba ločiti referendum od ustave in da moramo v Poljčah sprejeti sklep o plebiscitu, referendumu z dokončno veljavo. Jambrek je takoj razumel, pritegnila sva še Toneta Jerovška in sestavili člene za Poljče," pripoveduje Hribar.

Kot dodaja, je pred tem, že zjutraj, prepričal Jožeta Pučnika, "Bučar in Janša pa sta v Poljče zamudila in sem lahko z njima govoril šele okrog poldneva", tedanji predsednik vlade Lojze Peterle pa je zapustil sestanek, še preden so začeli govoriti o tem. Zato pa Hribar poudarja, da ni bilo nobene zarote proti vodstvu Demosa: "Če Pučnik, Bučar in Janša ne bi pristali, jaz zagotovo ne bi nastopil s predlogom, Jambrek in Jerovšek pa nista imela nobene moči, da bi sama prepričala poslance - teorija zarote torej odpade."

Glede možnosti sprememb sedanje ustave Tine Hribar poudarja, da to ni nujno in da gre za to, da se ustanovi skupina dovolj samostojnih strokovnjakov, ki bo pripravila predpostavke za prenovo, kar bo trajalo kakšno leto, "potem pa se bo predsednik odločil, ali je naš predlog zadostna podlaga za spremembe in bo morda predlagal, da nas parlament preimenuje v strokovno skupino svoje ustavne komisije".

Spomenka Hribar k temu dodaja, da bo potreben premislek o pristojnostih predsednika republike. Tine Hribar pa spominja, da ko so pripravljali sedanjo ustavo, "smo demosovci imeli pred očmi tedanjega svojega političnega nasprotnika predsednika Milana Kučana, hoteli smo omejiti njegov vpliv, te omejitve, so, po mojem neupravičeno, v ustavi tudi ostale".

O globalni gospodarski krizi Tine Hribar meni, da gre za globinsko krizo, pri tem pa bo 21. stoletje stoletje orientacije: "Ves svet se lovi, išče ravnotežje, ne ve, kaj zares hoče; očitno je samo to, da je Amerika izgubila svojo prestižno vlogo, karte se na novo mešajo. Zelo pomembno je, da Evropa in Slovenci - ki smo zdaj del Evrope - prevzamemo enakopravno vlogo in skušamo sodelovati pri iskanju izhoda," ocenjuje. Spomenka Hribar pa dodaja, da gre ne samo za orientacijo, ampak za spremenjen odnos do sebe, sočloveka in do narave. "Z naravo se moramo spraviti tudi v našo lastno korist, kajti drugače bomo porušili ta edini dom, ki nam je podarjen," pojasnjuje.