Po Janševih podatkih sta predsednik vlade Borut Pahor in finančni minister Franc Križanič osebno intervenirala pri nekaterih članih nadzornega sveta NLB z zahtevo, da imenujejo funkcionarja LDS Draška Veselinoviča za predsednika uprave NLB, ki se je pred tem odpovedal mandatu nadomestnega poslanca. Težave Pivovarne Laško in Istrabenza pa primerja z rakom v zadnjem stadiju bolezni.
SDS se je po štirih letih ponovno vrnila v opozicijo. Kje vidite glavne vzroke za poraz na volitvah?
Rezultat je bil zelo tesen in manjših razlogov, ki bi ga lahko obrnilo, je najmanj 100, najmanj 100 pa je tudi takih, zaradi katerih bi bil rezultat lahko slabši, pa smo temu uspešno parirali. Naša analiza je pokazala, da so v prvi polovici leta vsi ključni ljudje SDS in tedanje koalicije ves svoj čas posvetili predvsem predsedovanju EU. V našem specifičnem medijskem prostoru je imela tako opozicija ogromno prednost. Evropske teme niso igrale pomembne vloge, mi pa smo se morali ukvarjati z njimi zaradi predsedovanja. Nasprotno pa je opozicija ves čas peljala svojo notranjo zgodbo, na kar mi nismo utegnili odgovarjati.
Po koncu predsedovanja pa je bilo časa premalo. Kljub temu smo mislili, da bo volilna kampanja soočila rezultate, programe in ekipe. Žal je bila osrednja tema kampanje "veliki pok" iz Finske oziroma afera Patria. Nihče ni primerjal rezultatov, nihče ni primerjal programov ter ekip in naša glavna konkurenca ni imela težkega dela, čeprav njihov kandidat za predsednika vlade ni znal našteti niti imena ljudi svoje najožje ekipe.
Kljub vsemu so raziskave javnega mnenja med kampanjo kazale, da afera Patria SDS ni škodila, bolj kot to nekateri izpostavljajo odsotnost SDS zadnji teden ter veliko anagažiranost levega trojčka.
Zadnji teden pred volitvami je afera Patria sicer uplahnila, vendar javno mnenje reagira vedno z zamikom. Zadnji teden pred volitvami je Patrio v medijih nadomestil plačni sistem v javnem sektorju. Spet ena sama tema in spet veliko neresnic ter posploševanj zaradi posameznih dejanskih napak.
Odgovora koalicije na aktivnosti t.i. trojčka tranzicijske levice v zadnjem tednu pa ni bilo zaradi objektivnih razlogov. Na koalicijskem sestanku pred začetkom volilne kampanje sem želel, da bi volivcem dali bolj trdno zavezo o nadaljnjem sodelovanju. Toda na sestanek ni bilo predsednika SLS Bojana Šrota, ki se praviloma ni udeleževal koalicijskih sestankov. Prav tako je imela s trdnejšo zavezo za naprej težave NSi, ker so ji stalno očitali, da je v senci SDS. V DeSUS pa so pristali le na izjavo, da so pripravljeni sodelovati še naprej v takšni koaliciji, če bo za to priložnost oz. bolje rečeno - če ne bo druge možnosti. Čeprav je bila naša koalicija edina doslej, ki je zdržala vsa štiri leta, pa je bilo stališče DeSUS žal najmanjši možni skupni imenovalec pred volitvami.
Globoka država je v štirih letih uspela načeti vse naše koalicijske partnerje. SLS z zamenjavo vodstva, NSi s stalnim medijskim pritiskom, da morajo biti drugačni za vsako ceno, ter DeSUS preko napada na njihovega predsednika z zgodbo o Patrii.
Zadnji teden pred volitvami, ko se je stara liberalna demokracija ponovno sestavila pod različnimi imeni, enostavno ni bilo formule za odgovor na nastanek trojčka tranzicijske levice, ker zaradi notranjega stanja v koalicijskih strankah enaka postavitev ni bila možna.
Ena izmed nevralgičnih točk prejšnjega mandata so bili mediji. Kako vi vidite stanje v medijih pred, med in po vaši vladi?
V času 12-letne vladavine LDS so bili mediji do vlade vedno prijazni, do opozicije pa popadljivi in sarkastični. V času našega mandata so bili mediji izredno kritični do vlade in izjemno prizanesljivi do opozicije. Vendar je bilo to bistveno bolj normalno stanje. Povsem normalno se mi je zdelo, da so mediji kritični do oblasti in nekak naraven zaveznik opozicije pri izvajanju javnega nadzora.
Sicer nam je bilo težko, ko so osrednji mediji očitne rezultate popolnoma ignorirali, manjše napake pa so se razglašale za zločin. Vendar je bilo to za demokracijo bolj koristno kot pa prejšnja sprega med LDS in večino medijev.
Po volitvah in vzpostavitvi nove vlade vidimo, da se žal spet vračamo v obdobje pred letom 2004, saj se ponovno vzpostavljajo dvojna merila.
Podobne argumente smo lahko pred kratkim zasledili tudi na spletnih straneh SDS ...
Številni pomembni demokratični standardi, ki so se vzpostavili v času naše vlade, ne veljajo več. Postopki, zaradi katerih smo bili mi izjemno kritizirani, so pri novi oblasti pravzaprav pohvaljeni ali pa o tem nihče ne govori.
In obratno. V času našega mandata smo v vse nadzorne svete državnih podjetij predlagali tudi strokovnjake opozicije, kar se je tedaj spregledalo. Sedaj, ko nova oblast kadruje, tega pravila ne upošteva in nadzor enostavno ni omogočen. V našem vladnem strateškem svetu za gospodarski razvoj je npr. od samega začetka sodeloval France Križanič, ki je sedaj minister za finance, v času našega mandata pa je bil senčni minister oz. član strokovnega sveta pri Pahorju. Nihče tega ni problematiziral. Sedaj, ko je bivši zunanji minister, ki je tudi član našega strokovnega sveta, postal svetovalec na uradniškem nivoju pri Pahorju, pa je to za večinske medije v Sloveniji nezdružljivo.
Kdo je avtor omenjenega prispevka na spletni strani SDS?
Ta konkretni prispevek o dvojnih merilih smo sestavili iz pripomb, ki so prihajale iz vseh smeri. Ljudje vendarle razmišljajo s svojo glavo. Tudi če berejo naše časopise in so pretežno enostransko informirani, so opazili in opozorili na ta dvojna merila. Opažajo, kako je bilo lani in kako je danes.
Sam bi vam k na spletni strani SDS naštetim primerom dvojnih meril naštel še nekaj hujših primerov dvolične obravnave. Šef vladne službe za razvoj in državni sekretar v naši vladi, prisoten na sejah vlade, je bil npr. član SD Andrej Horvat. Hkrati pa je sodeloval v Pahorjevem strateškem svetu in bil pred volitvami predstavljen celo kot kandidat za ministra.
Danes pa smo doživeli izjavo generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla, ki je dejal, da svetovalka v njegovem kabinetu njemu nima kaj svetovati, ker je članica SDS. Njihov član je bil torej lahko član naše vlade in je bilo to sprejemljivo, zdaj pa neka svetovalka ne more biti v generalnem sekretariatu vlade zato, ker je članica naše stranke. Ob tej Cviklovi izjavi nisem zasledil nobenega komentarja, nobenega naslova v nobenem časopisu, ki bi opozoril na ta dvojna merila.
Če bi se kaj takega zgodilo v našem mandatu, bi bili natisnjeni veliki časopisni naslovi o politični lustraciji. Danes pa lahko žal zaenkrat kakšno drugo mnenje preberete le v Demokraciji, Reporterju in na naši spletni strani.
Z mediji je povezana tudi afera Patria. Po volitvah ste podali tudi predlog številnih kazenskih ovadb. V kateri fazi postopka se trenutno nahajajo ti predlogi?
Kaj se dogaja na pristojnih pravosodnih telesih, ne vem, nisem bil obveščen, da bi se kje kaj premaknilo. Verjetno gre po starem, torej počasi. S tega vidika smo bili zelo presenečeni, ko je sodišče po obisku angleške kraljice zahtevalo umik nekega teksta z naše spletne strani, kjer je pisalo, da je bil na večerjo s kraljico povabljen eden od svetovalcev predsednika republike, ki je na seznamu Udba.net. Mi smo dobili tedaj zahtevo od sodišča, da se ta prispevek umakne v roku treh dni. V primerih, ko so stvari tisočkrat hujše, pa se očitno tako ne mudi. Tudi pri našem sodstvu se marsikje uporabljajo dvojna merila.
Na spletni strani SDS se je pojavil tudi zahtevek po predčasnih volitvah, če se obtožbe iz afere Patria izkažejo za neresnične. Kako nameravate doseči takšne volitve?
Brez velikega poka iz Finske bi bil rezultat volitev zagotovo drugačen, pa tudi ugled Slovenije v svetu ne bi trpel. Ko bo pred nami sodni epilog, se bo postavilo vprašanje, kakšne so politične posledice te velike prevare. In pošteno bi bilo, da vlada, ki je zmagala na osnovi neke laži, sama potegne konsekvence iz tega in odstopi.
Zahtevo po opravičilu pa ste poslali tudi podpredsedniku LDS Slavku Ziherlu. Se vam zdi smiselno vlagati toliko tožb?
Ne vem, kako bi vi reagirali, če bi prebrali v nekem časopisu izjavo ne kogar koli, ampak podpredsednika ene od vladnih strank, v kateri bi ta rekel, da ogrožate občečloveške vrednote.
Ja, ampak vseeno se ob tem postavlja tudi vprašanje svobode govora ...
Zanimivo, da tega niste izjavili takrat, ko je sodišče zahtevalo umik prispevka o udbaški preteklosti svetovalca predsednika republike Francija Perčiča s spletne strani SDS. Sicer pa je vpletanje svobode govora v ta primer izrazito neprimerno. V Sloveniji je svoboda govora ustavno in zakonsko zavarovana, prav tako pa je zajamčena tudi zaščita pred lažnimi obtožbami. O tem, kdo ima prav, odloči sodišče.
Obtožba, ki jo je izrekel Ziherl, je zelo huda in leti pravzaprav na celotno slovensko vlado in njeno dediščino v zadnjem mandatu. To je obtožba, na podlagi katere so sodili v Nürnbergu ali pa v Haagu. Ogrožanje občečloveških vrednot ni mačji kašelj. To lahko nekdo naredi z diktaturo, genocidom itd. Jaz sem dolžan zaščititi dediščino vlade, ki sem jo vodil. Po štirih letih naše vlade je Slovenija zelo napredovala - nobene vrednote nismo ogrožali, še najmanj kake občečloveške vrednote - npr. pravico do življenja. Ne gre za enostavne stvari. Predstavljajte si, da bi podpredsednik naše stranke dejal, da Borut Pahor ogroža občečloveške vrednote. Kar tako preko palca.
Kako ocenjujete kadrovske zamenjave, ki jih izvaja nova vlada? Predvsem v luči predvolilnih napovedi sedanjega premiera, do bo pri kadrovanju dal prednost sposobnosti pred politično lojalnostjo in da na tej obljubi stoji oz. pade njegova vlada.
Potem je njegova vlada že padla. Zarečenega kruha je veliko. Doslej je Pahorjeva vlada brez potrebe na podlagi političnih kriterijev zamenjala že 28 ljudi. Ena prvih menjav, ki jih je opravila nova vlada, je bila zamenjava nadzornega sveta Elesa, in to nekaj tednov preden bi se temu organu tako ali tako iztekel mandat. V nadzorni svet so po novem imenovali izključno člane oz. lokalne funkcionarje vladnih strank. Brez kakih opaznih strokovnih kompetenc.
Se vam ne zdi, da je premier z opravičilom nekdanjemu direktorju Ukoma Anžetu Logarju in zaposlitvijo Dimitrija Rupla mislil dobronamerno - da želi res doseči to, kar govori?
Mislim, da nekje v Svetem pismu piše: Vera je že dobra, ampak štejejo dejanja. Logarja so zamenjali na seji vlade, ki jo je vodil predsednik vlade. Potem se mu je le-ta sicer javno opravičil, ampak Logar je bil vseeno zamenjan. Pahorju ne bi bilo treba podpisati tega sklepa vlade, če se z njim ni strinjal. Na naslednji seji, kjer se potrjuje zapisnik in se sklepi dokončno uveljavijo, bi pač zahteval spremembo sklepa, če z njim ni bil prav seznanjen. Lahko bi zahteval ponovno odločanje. Poslovnik mu to omogoča. Ampak tega ni naredil.
Primer Dimitrija Rupla pa se izkorišča z argumentacijo, da ta vlada dela drugače, ker k sodelovanju vabi tudi drugače misleče. Resnica je ravno obratna. Ljudje, ki so v opoziciji, ki so sodelovali v prejšnji vladi, ki so vodili v tem primeru Svet EU za zunanje in splošne zadeve, so sedaj pripravljeni pomagati novi vladi s svojim znanjem tudi na nižjih mestih brez prestižnih pogojevanj. To prej kaže na dobro voljo in pripravljenost pomagati s strani bivšega ministra kot pa na galantnost novega predsednika vlade. Cenim pa njegovo gesto, ko je zahteve po zamenjavi Dimitrija Rupla označil s pravilno besedo: politična lustracija.
Odmevala pa je še ena kadrovska poteza pod novo vlado - imenovanje Draška Veselinoviča za predsednika uprav NLB. Kako ocenjujete trenja, ki jih je to imenovanje sprožilo med koalicijskimi partnerji?
Postopki za imenovanje direktorja NLB so se začeli že sredi poletja. Kot mi je povedal eden od članov nadzornega sveta, je bil postopek tik pred koncem. Toda osebno je najprej interveniral predsednik vlade, nato pa tudi novi finančni minister. Klicali so člane nadzornega sveta in zahtevali, da morajo imenovati Veselinoviča. Brez javnega razpisa. In rečeno jim je bilo, da bo na hitro sklicana skupščina in bodo zamenjani, če bodo peljali naprej stare postopke. Toliko o nevmešavanju vrha vlade v imenovanje.
Veselinovič je bil imenovan na to mesto kot politik in ne kot bančnik. Kandidiral je na listi LDS za poslanca, vendar se je mandatu nadomestnega poslanca odpovedal in je šel raje v banko za mnogo večjo plačo.
Predstavljajte si medijske reakcije in proteste opozicije, če bi v času mandata naše vlade nadzorni svet NLB na mesto predsednika uprave te največje slovenske banke imenoval politika iz vrst SDS. Še posebej, če bi bil to nekdo, ki mu je na Ljubljanski borzi grozil odvzem licence. To bi bili burni protesti. Pri postavitvi Veselinoviča ni najbolj pomembno, kar ste vi izpostavili, torej trenja v koaliciji, ampak gre predvsem spet za vprašanje dvojnih meril. Se spomnite, kako je bilo, ko je leta 2000 Marjan Podobnik postal direktor Telekoma? Stvar je enaka, reakcije slovenskih medijskih čuvarjev pa povsem različne.
Pahor vidi rešitev v kadrovsko-akreditacijskem svetu. Ali menite, da bo s tem uspel zajeziti t.i. kadrovski cunami?
S temi ljudmi, ki so bili imenovani v ta organ, zagotovo ne, saj gre za izpostavo koalicijskih strank in Foruma 21. Večina članov, ki so v tem svetu, ima tovrstne politične pedigreje, saj ga sestavljajo ljudje, ki so razpoznavni člani koalicijskih strank in ki so kandidirali na njihovih listah. To je koalicijski organ, ki seveda ne bo zagotavljal neodvisnosti od politike. Tudi njegova zakonska osnova je popolnoma trhla. Vse skupaj je veliko sprenevedanje.
Kako ocenjujete dosedanje ukrepe vlade za ublažitev posledic finančno-gospodarske krize v Sloveniji? Kaj bi vlada po vašem morala še storiti?
Dosedanji ukrepi so bili nezadostni. Zaenkrat protikrizno deluje predvsem ukinitev davka na izplačane plače, ki pa smo ga odpravili že z zakonom iz leta 2006 ter zniževanja davka na dohodek podjetij iz 25 na 20 odstotkov iz istega obdobja. Res potrebuje vsaka vlada nekaj časa, da postane operativna, vendar je Pahorjeva vlada imela na voljo paket, ki ga je predlagala že naša vlada. In s sprejetjem svežnjev zakonov iz tega paketa bi morali že za leto 2008 še za 2 odstotni točki znižati davke podjetjem in tudi vsem samostojnim podjetnikom. Morali bi že decembra, ko je bil ta predlog na mizi, skrajšati tudi plačilne roke s strani države na 15 dni. Čas je bistvenega pomena.
In čim prej bi morali najaviti vsaj nek okvirni programa varčevanja v javnem sektorju. Vesel sem, da so na izredno sejo DZ, ki bo naslednji teden, uvrščeni tudi trije zakoni, ki smo jih predlagali že v prejšnjem mandatu. Žal jih vlada ni podprla, kar pomeni, da bo tudi večina v DZ verjetno proti. Problem je tudi v tem, da je bil namen teh zakonov njihova uveljavitev že v letu 2008. Da se da gospodarstvu takojšen kisik. Sedaj bo za nekatere že prepozno, delavci so že na cesti, kljub temu pa je znižanje davkov še vedno potrebno. Tudi davčne olajšave za investicije, saj bodo le tako nastala nova produktivna delovna mesta. Prav tako skrajšanje plačilnih rokov. In pospešitev realizacije velikih projektov iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih.
V zvezi s krizo se nekako uresničujejo vaše napovedi, da podjetja okoli Boška Šrota ne bodo prodala Mercatorja. Vsaj zaenkrat še ne. Kje vidite možnosti za rešitev t.i. tajkunskega vprašanja in kako sedaj ocenjujete prodajo Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu?
Če za začetek pogledate današnje cene in cene, ki so bile dosežene ob prodaji Mercatorja, lahko ugotovite, da je bil to za državo zelo dober posel. Realna vrednost delnice Mercatorja je danes mnogo nižja, kot pa je bila v času, ko sta paradržavna sklada delež v Mercatorju prodala. Napaka je bila storjena z izborom kupca, saj se Pivovarna Laško ni izkazala kot najboljši lastnik. To je predvsem posledica dejstva, da so se nekateri managerji namesto z razvojem ukvarjali s privatizacijo, v glavnem za svoj račun.
Nastopajoča gospodarska kriza je samo eden od vzrokov za težave nekaterih podjetij. Danes so v krizi tudi podjetja iz realnega sektorja, ki so vezana na svetovne proizvodne verige, Če ni prodaje, npr. pri avtomobilski industriji, ni proizvodnje, in če ni proizvodnje avtomobilov, tudi ni proizvodnje sestavnih delov, kjer je Slovenija zelo pomemben faktor. Ta podjetja pa lahko z delnim prestrukturiranjem preusmerijo proizvodnjo ali njen del na druge sektorje, kjer pač krize še ni oz. ni tako izrazita. To je recimo energetika. Tu se bodo investicije nadaljevale, vse države bodo gradile nove kapacitete.
Vendar pa avtomobilski grozd ni v krizi zaradi lastnih napak, ampak zaradi splošne situacije. Večji problem so podjetja, ki so v krizi zaradi zgrešene strategije. Pivovarna Laško in Istrabenz pa sta - lahko bi rekli - problem z rakom v zadnjem stadiju. Ker so temelji trhli. Ker se je v želji po managerskih prevzemih in po lastniški konsolidaciji za vsako ceno kupovalo delnice po cenah, ki so bile trikrat, štirikrat višje od tega, kar je danes realna vrednost. Zato so najemali kredite, verižili, parkirali delnice in kršili pravila igre na trgu. Zato imajo ta podjetja težave z varuhom konkurence, nekateri tudi z Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
In zaradi tega nesmotrnega ravnanja in brezmejnega pohlepa nekaterih ljudi po premoženju in lastnini je lahko ogrožena tudi tista temeljna dejavnost, ki je bila na samem začetku sploh vir finančnih sredstev za širitev. Pri Pivovarni Laško je to proizvodnja pijač.
Omenili ste tudi Istrabenz. Ali je vlada v času vašega mandata vsaj po tihem podpirala prevzem Istrabenza s strani Petrola?
Vlada ne samo, da o tem ni nikoli odločala, tudi na kakršen koli neformalen način o tem ni razpravlja. Vlada je sprejela v času, ko se je delal paket reform, le načrt umika države iz gospodarstva. In v skladu z njim so potem organi Kada in Soda seveda tudi ravnali. Prevzema Istrabenza v tem načrtu ni.
Kako ocenjujete trenutno stanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško?
Ni bistveno drugačno, kot je bilo že nekaj časa prej. Tisto, kar je na tem polju sveže, je to, da je sedaj Slovenija navzven zelo očitno obveljala kot nekdo, ki odkrito blokira Hrvaško kot kandidatko za članstvo v EU zaradi nerešenih vprašanj med državama.
Slovenija je sedaj v evropskem političnem javnem mnenju izpostavljena kot država, ki blokira Hrvaško. Podobno, kot je Grčija blokirala Makedonijo zaradi vprašanja imena. Ta pozicija bi bila lahko nekoliko boljša, v kolikor bi kompromis, ki je bil z naše strani ponujen, vsebinsko ostal tak, kot je bil definiran oktobra. Ne vem, zakaj je nova vlada ta predlog spremenila.
A tudi če bi nova vlada ostala pri predlogu kompromisa iz oktobra, to praktičnega stanja bistveno ne bi spremenilo. Potrebno je dodati, da je Hrvaška oktobra zavrnila tudi prvo besedilo, kar pa ni odmevalo v evropski javnosti, ker je bila naša formulacija dobra in nihče v EU ni razumel, zakaj Hrvaška tiste ponudbe ni sprejela. Slovenija je skušala vseskozi doslej v vsakem pogajalskem poglavju, ki se je odpiralo oz. zapiralo, rešiti odprte stvari med Hrvaško in EU, vključno z interesi Slovenije kot delom EU. Kajti interes EU ni nekaj imaginarnega. Je predvsem seštevek interesov 27 držav članic. Tudi naše. Naš interes je tudi evropski interes in obratno. Slovenija je del EU. Tu ni treh strani, kot se včasih skuša prikazati: Slovenija, Hrvaška in EU. Sta samo dve. EU in Hrvaška. Slovenija nastopa kot del EU.
Kaj menite o stališču predsedujočega EU, češkega premiera Mireka Topolaneka, da je problem Slovenije in Hrvaške dvostranski in bi ga bilo treba predati neke vrste mednarodnemu sodišču oz. arbitraži?
V okviru prej povedanega je ta rešitev ena od možnih. O tem v slovenski politiki obstaja soglasje že od aprila 2007. Določeni so bili tudi trije pogoji: presoja o celi meji, stanje na dan 25. junij 1991 ter upoštevanje načela pravičnosti. Vendar pa doslej še ni bilo možno dokončno definirati pravnega oz. arbitražnega okvira. Niti se ni bilo možno dogovoriti s Hrvaško, komu bi se to vprašanje prepustilo v presojo ob soglasju obeh strani. Ustanovljena je bila mešana komisija mednarodnih strokovnjakov, ki to rešitev išče. Tudi nova vlada nadaljuje po tej poti. Žal pa je dogajanje decembra nekako prehitelo delo teh organov.
Pred nami so evropske volitve. Kaj pričakuje stranka SDS od teh volitev?
Evropske volitve so pomembne, zato upam, da bo tudi udeležba večja, kot je bila pred petimi leti. SDS se bo na njih borila za čim boljši rezultat oz. za večino izvoljenih poslancev. Možno je, da bo prišlo v parlament samo nekaj list, mogoče samo dve, ker je vstopni prag - teoretično 14 odstotkov - zelo visok.
Pred kratkim ste zavrnili možnost, da bi sprejeli službo v tujini. Kje se vidite čez štiri leta?
Sedaj, nekaj mesecev po volitvah in na pragu gospodarske krize bi bilo takšno napovedovanje popolnoma preuranjeno. Zaradi gospodarske krize se moramo vsi ukvarjati z drugimi vprašanji. Kot opozicija bomo prispevali k temu, da bo vlada čim prej sprejela čim boljše ukrepe in da bomo lahko ponovno govorili o razvoju.
Ker z vladne strani še nismo dobili nobenega predloga, sami pripravljamo predlog za oblikovanje novega partnerstva parlamentarnih strank za razvoj in za odgovore na izzive gospodarske krize. Zaradi tega smo v SDS tudi ustanovili močan strokovni svet. Nismo ustanovili vlade v senci, kot mediji napačno označujejo naš strokovni svet in ne pripravljamo se na volitve. Želimo pa aktivno vlogo pri iskanju rešitev za izhod iz krize. Imamo veliko znanj in izkušenj in temu dajemo nov okvir. SDS pravzaprav še nikoli ni imela toliko potencialov kot danes.