Brezigarjeva o odstopu ne razmišlja in se ukvarja "z bojem za neodvisnost tožilstva od politike". V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) finskim očitkom glede preiskave v zadevi Patria po njenih besedah niso nasedli, prav tako ji je bilo zagotovljeno, da zaplet ne vpliva na približevanje Slovenije OECD. Kolikor je seznanjena, prvih osumljencev v zadevi Patria v resnici še ni.
Koalicija vam je v obravnavi poročila o delu tožilstev v letu 2008 na odboru DZ za notranje zadeve očitala neuspešno delo pri pregonu gospodarskega kriminala v zadevi Patria.
Dejstvo je, da je bil odnos do Vrhovnega državnega tožilstva RS na matičnem odboru izrazito nespoštljiv. Izrečeni so bili očitki, ki niso imeli nobene osnove v dejstvih, zato je nanje zelo težko odgovarjati. Očitek, da v preiskavi zadeve Patria nismo naredili ničesar, je iz trte izvit. Zadevo Patria usmerja izkušena tožilka, ki na zadevi dela ves čas in sodeluje s policijo. Edino vlogo, ki jo je pri tem imelo Vrhovno tožilstvo RS, je, da je sklenilo sporazum s Finci in Avstrijci o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine in da je priskrbelo in financiralo strokovnjaka - izvedenca, ki je napisal potrebno ekspertizo.
Ta očitek svoje pove tudi o tistemu, ki ga je izrekel. Na eni strani je dejal, da o Patrii v našem poročilu ni ničesar, po drugi strani pa je bil iz istih ust izrečen očitek, da poročamo o zadevah, ki še niso zaključene in se z njimi 'hvalisamo'. V vsakem primeru naletimo na očitek - če o Patrii, ki je še v predkazenskem postopku, ne povemo nič, ali pa če o zadevah, ki so že v sodni preiskavi, poročamo. Ob vsem tem pa niti ne drži, da o Patriji nismo povedali nič, saj smo opisali formiranje skupne preiskovalne skupine, le konkretnih imen ni v poročilu - kot jih ni tudi sicer. To pove vse o kredibilnosti takšnih izjav.
Razprava na odboru je bila usmerjena v diskreditacijo državnega tožilstva. Niso želeli pojasnil o našem delu, po svoje in izkrivljeno so interpretirali tudi zadeve, ki sploh niso iz leta 2008, torej iz leta, o katerem smo poročali. Izrečeni so bili nejasni očitki, ki s stroko nimajo nobene zveze. Pri določenih očitkih je bilo razumljivo le to, da slabo ocenjujejo naše in moje delo. Na očitke brez vseh argumentov pa je nemogoče odgovoriti.
Kakšno razpravo pričakujete na plenarni seji državnega zbora?
Pričakujemo, da se bo v septembru najprej nadaljevala seja matičnega odbora. Tako je bilo napovedano, ker je bila seja prekinjena. Na kar nekaj očitkov, ki so bili v celoti neresnični in lažni, nismo mogli odgovoriti. Pričakujem, da bomo imeli možnost na to odgovoriti še na odboru. V kazenskem postopku je obdolžencu vedno omogočeno, da odgovori na očitke in ima zadnjo besedo. Če ne bomo mogli odgovoriti, pa vsekakor nameravamo na drugačen način zaščititi našo integriteto. Kot generalna državna tožilka, dokler sem v tej funkciji, ne bom dovolila, da se mene ali moje kolege diskreditira na takšen način in se bom proti temu borila, dokler traja moj mandat.
Predsednik odbora Vinko Gorenak je dejal, da so diskreditacije namenjene vaši predčasni zamenjavi. Ali jih tudi vi vidite tako?
Vidim predvsem, da gre za diskreditacijo in da se v zadnjem času ta krepi in to z vseh strani, ne le na odboru. Ne glede na to, kakšen je namen tega, se trudim, da tožilstvo izide iz tega s čim manj neupravičene škode za svoj ugled.
Če je prav razumeti, torej o odstopu ne razmišljate?
Odgovoren človek na takšnem položaju pogosto razmišlja o svojem delu, tudi o odstopu. Glede na to, koliko dela še imamo, ki ga hočem s svojimi kolegi opraviti, ter glede na vse trenutne politične pritiske in poskuse naše diskreditacije pa o odstopu ne razmišljam in se ukvarjam z bojem za neodvisnost tožilstva od politike. Prepričana sem namreč, da je treba vse sile usmeriti v to, da zaščitimo tožilstvo in njegovo integriteto in da dosežemo, da delamo dobro na vseh ravneh.
Pred časom se je začela preiskava zoper Janeza Janšo zaradi suma izdaje tajnih podatkov. Kako vi vidite to preiskavo in ali menite, da bodo policisti vložili kakšno ovadbo?
O tej preiskavi nimam mnenja, saj z zadevo nisem seznanjena, razen iz medijev. Imam le informacijo, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani o zadevi dobilo informacijo od policije, vendar ne usmerja postopka in ni seznanjeno z delom policije v tej zadevi. Kakšen bo rezultat, ne vemo. Če bo ovadba prišla, bo tožilec o njej odločal kot o vsaki drugi. Ob eni priložnosti sem v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnila le, da izjava, ki naj bi bila problematična, po določbah zakona o tajnih podatkih ne predstavlja tajnega podatka. Kaj preiskujejo, pa ne vem in tudi ni nobenega razloga, da bi o zadevi v tej fazi kar koli vedela.
Kako komentirate medijsko poročanje o vaši domnevni vpletenosti v zadevo Patria?
Mislim, da je vsakemu jasno, da ne Vrhovno državno tožilstvo RS ne jaz kot generalna državna tožilka na noben način nismo in ne moremo biti vpleteni v zadevo. Malce se pozablja, za kaj gre. Pri zadevi gre za preiskovanje sumov kaznivih dejanj v zvezi z nakupom oklepnih vozil Patria, ki ga je izvedlo ministrstvo za obrambo. Niti pod razno ni mogoče, da bi bil kdo s tožilstva kakor koli vpleten v zadevo.
Glede na to, da se je res veliko insinuiralo o moji vpletenosti, pa smo se odzvali, in sicer le zato, ker je kontroliranje moje telefonske številke in telefonske številke moje kolegice, vrhovne državne tožilke Sanje Javor Pajenk, prišlo v javnost in je bilo v časopisu temu pritaknjeno ustrezno namigovanje, ki je napadlo ugled moje funkcije in mene osebno, saj so brez vsake osnove v dejstvih povezali mojo telefonsko številko in mene z osumljenimi v zadevi. Sama niti ne vem, kdo naj bi bili osumljeni v zadevi Patria. Kolikor sem seznanjena, prvih osumljencev v resnici še ni. Ko bodo, bo zoper njih - če bodo zbrani podatki narekovali - policija tudi podala kazensko ovadbo.
Ker je bila zadeva medijsko izpostavljena in ker nisem imela niti policiji možnosti pojasniti, za kaj gre, smo bili dolžni zaščititi našo integriteto in smo stvari javno pojasnili. Za kontrolo najinih telefonskih številk ni bilo osnove. Če so jih že kontrolirali, sem pa pričakovala, da se bo takšna stvar zelo hitro razčistila. Nedopustno je, da nad neko institucijo pravne države visi tak prikladen sum in se z njim manipulira.
Takrat so vas podprli vsi tožilci iz vaše hiše. Kaj vam ta podpora pomeni?
Podpora je zelo pomembna. Poleg dejstva, da delaš prav, tudi to daje moč vztrajati, kljub blatenju. V situaciji, v kateri se kar naprej pojavljajo neka namigovanja, ki nimajo nobenega temelja, in proti katerim se je prav zaradi tega težko boriti, je zelo pomembno, da je institucija enotna.
Je res, da je policija zahtevo, naj tožilstvo razkrije imetnike telefonskih številk, poslala na tožilstvo po navadni pošti?
To drži, to smo prejeli z običajno pošto in nanjo tudi odgovorili. Takoj smo sporočili, da gre za mojo številko in številko kolegice, in protestirali, ker ni bilo osnove za preverjanje številk. Pregled izpisov telefonskih klicev na določene številke, ki je bil odrejen s strani sodišča, je seveda dopusten. Naslednja faza pa je bila problematična. Ko so ugotovili, da gre za dve številki vrhovnega tožilstva, ki ne more biti na noben način vpleteno v to, bi se morali ustaviti.
Je običajno, da se takšne zahteve pošiljajo po običajni pošti?
Mi imamo takšne stvari označene z interno.
Ali to pomeni, da je lahko vsak na tožilstvu odprl to pošto?
Seveda. To gre po običajni poti v vložišče. Če ima pošta oznako stopnje zaupnosti, potem pa jo lahko po predpisih odpira samo tisti, na katerega je naslovljena.
Finski delegati so sredi junija v Parizu na sestanku delovne skupine OECD za izvajanje konvencije o boju proti podkupovanju članicam organizacije posredovali noto, v kateri so nanizali očitke na račun preiskave zadeve Patria v Sloveniji. Kakšno škodo je Slovenija utrpela v tem primeru?
Če povežem očitke finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki brez poznavanja situacije žali slovenske tožilce in vodstvo tožilstva in s tem tudi slovensko državo, sem prepričana, da tudi vsebina note ni bila rezultat finskih ugotovitev. To je lahko samo rezultat poskusa diskreditacije državnega tožilstva, ki prihaja iz Slovenije.
Proti tistemu, kar se je zgodilo na sestanku delovne skupine OECD, sem protestirala. O problemu sem takrat obvestila predsednika vlade in ministra za pravosodje. Ocenila sem, da gre za žalitev države in da morata biti s tem seznanjena. To je bila naša interna komunikacija. Potem pa smo zasledili, da je bilo vse, tudi finska nota, objavljeno.
Nota je bila tajna?
Da, nota je bila označena z oznako 'confidential' (zaupno, op. p.). Kako in zakaj je prišla v javnost, boste morali vprašati koga drugega. Jaz sem komunicirala samo s pristojnimi v tej zadevi in jih opozorila na zelo resen problem.
O tem sem govorila tudi z direktorjem pravne službe v OECD, ki je bil takrat v Ljubljani. Pogovor je minil v zelo spoštljivem ozračju. Videlo se je, da v OECD tem trditvam niso nasedli. Zagotovljeno mi je bilo tudi, da to ni noben razlog, zaradi katerega bi bila Slovenija zaustavljena pri približevanju OECD. Nato sem pri kolegici (Zobec Hrastarjevi, op. p.) še enkrat preverila sodelovanje s finskimi preiskovalci in ugotovila, da poteka dobro in da s slovenske strani ni nobenih zadržkov.
Se pravi je bilo finsko posredovanje pri OECD oz. njihova protestna nota po vašem posledica delovanja nekoga iz Slovenije?
Glede na očitke Berglunda v današnjem Dnevniku (pogovor je bil opravljen 16. julija, op. p.) kaže, da je finska reakcija rezultat posredovanja iz Slovenije. Tudi splošna klima glede te zadeve je bila ustvarjena v Sloveniji. V končni fazi je problematično tudi dejstvo, da so slovenski preiskovalci poskušali opraviti razgovor s predsednikom protikorupcijske komisije, pa ga niso uspeli, medtem ko so finski preiskovalci razgovor z njim opravili. Takšno ravnanje škodi ugledu države, ne tisto kar profesionalno počno tožilci.
Kako daleč je sicer zadeva Patria. Ali obstajajo dokazi, da je prišlo do podkupovanja?
Ne vem, kako daleč je zadeva. Tudi kolegica, ki zadevo obravnava, in ki ve, kako daleč je, na takšno vprašanje v tej fazi ne bi dajala odgovora. Treba bo pač počakati, da se zaključi predkazenski postopek in šele potem bomo lahko govorili o dokazih in morebitni sodni preiskavi.
Kako poteka preiskava poboja v Hudi jami in ali mogoče že veste, ali bo vložena tudi kakšna obtožnica?
Na zadevi zelo intenzivno dela vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju, okrožni državni tožilec Ivan Žaberl. Pri tem sodeluje z vodjem akcije Sprava Pavlom Jamnikom in tudi sodiščem. Kot je znano, so bile namreč s strani sodišča izdane nekatere odredbe v zvezi z izkopom trupel. Kakšen bo rezultat tega in ali bo policija na koncu podala kazensko ovadbo, pa je težko reči, saj gre za dogodke, ki so zelo oddaljeni, veliko ljudi ni več ni živih in obstaja možnost, da tudi možni osumljenec ali osumljenci ne živijo več.
Kakšno je v tej zadevi sodelovanje s hrvaškim tožilstvom?
Z generalnim državnim tožilcem Hrvaške Mladenom Bajičem tudi sicer zelo dobro sodelujemo, v zadevi Huda jama prav tako. Po odkritju v Hudi jami je bil na moje povabilo s svojimi sodelavci na obisku v Sloveniji. V tem letu bi v vsakem primeru obiskal slovensko tožilstvo, vendar smo obisk zaradi odkritja v Hudi jami organizirali nekoliko prej.
S kakšnimi težavami se sicer srečujete pri preiskovanju omenjenih kaznivih dejanj. Kako je s tožilskimi preiskavami pri preostalih več kot 600 grobiščih?
V kar nekaterih primerih so bili tožilci vključeni v policijski del preiskave. Ne vedno, ampak tudi. V teh postopkih je zelo težko zbirati dokaze iz različni razlogov. Znan je odpor proti temu preiskovanju in uvedbi postopkov, problem je tudi pridobivanje podatkov iz arhivov. Pred kratkim pa je bila po dolgotrajnem trudu ptujskega tožilca le uvedena sodna preiskava v primeru taborišča Šterntal pri Kidričevem, kjer je šlo za poboj okoli 200 civilistov v taborišču. Treba je vedeti, da gre za nezastarljive zločine, ki smo jih dolžni preiskati.
Je bila preiskava uvedena zoper kakšno konkretno osebo?
Je. V tem primeru je namreč obdolženec še živ, gre pa za vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo, ki je bil storjeno poleti 1945, po zaključku druge svetovne vojne.
Medijsko je bilo precej izpostavljena afera Čista lopata. Kako daleč so ti postopki?
Na teh zadevah kolegi v Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala intenzivno delajo. V eni zadevi, to je zadeva Letališki stolp, so vložili obtožnico, ki pa še ni pravnomočna. Ena zadeva je še v sodni preiskavi, druga zadeva, kjer je bila uvedena in tudi opravljena preiskava, pa je pred kratkim prišla nazaj na tožilstvo in se na skupini trenutno odločajo o vložitvi obtožnice. Nekaj zadev pa je še v predkazenskem postopku, vendar tudi tu tožilci ne čakajo, temveč aktivno sodelujejo s policijo.
Pred leti ste kandidirali za predsednico države. Ali mogoče razmišljate, da bi se ponovno preizkusili v politiki?
Glede na to, kako me 'angažirajo' na vseh straneh, nimam veliko časa, da bi razmišljala še o čem drugem. Ampak, šalo na stran. Moj mandat generalne državne tožilke se izteče čez dve leti, zato v tem trenutku o tem ne razmišljam. Takratna moja kandidatura z resno mišljenim sloganom Skupaj zmoremo več je bil rezultat želje, da skupaj pomagamo, da se država izvije iz primeža predsodkov in izključevanj ter da dobijo priložnost ljudje z občutkom za skupno dobro. Bila je zelo dobra izkušnja, ki se sicer ni iztekla s pozitivnim rezultatom, vendar sem vseeno zelo zadovoljna, da sem imela priložnost zagovarjati tak pristop k funkcioniranju države.