Nanjo se kot predsednico društva Beli obroč za pomoč žrtvam kaznivim dejanj obrača na stotine ljudi. Po njenem nasilja v družini ni več toliko kot v preteklih desetletjih, ga pa več odkrijemo. Meni, da za kršitev policijske prepovedi približevanja določeni osebi storilca ni dovolj kaznovati zgolj z globo. Na centrih za socialno delo bi morali delati resnično najboljši strokovnjaki, ki premorejo empatijo, opozarja. Zavzema se za hitrejše reševanje sodnih sporov, ko se odloča o dodelitvi otrok in stikih roditelja z njimi. Povabilo Boruta Pahorja h kandidaturi za ministrico za notranje zadeve je sprejela kot zaupanje in čast.
Sredi decembra je 32-letni Danilo Medved pred očmi otrok kruto umoril nekdanjo partnerico, 27-letno Marjetko Zemljič, na njenem domu v Mihovcih pri Ormožu. Medved je bil pred tem že obsojen zaradi nasilništva nad njo; novembra lani mu je sodišče prepovedalo približevanje k njej, dvakrat je to prepoved kršil, enkrat je celo nasilno vdrl v stanovanje. So pri zaščiti žrtve odpovedali državni organi?Za zdaj nimam novih podatkov, razen tistih, ki so jih prinesli mediji. Menim, da gre predvsem za nepovezanost organov. Ko nekdo nekaj naredi na svojem področju, bi se moral povezati še z drugimi službami, saj lahko le skupno reševanje zadeve privede do cilja. Center za socialno delo je sodeloval z ga. Zemljič, ji ponudil varno hišo. Ugotoviti bi morali, kaj je zanjo bolje; ali gre v varno hišo ali ne; prva rešitev je sicer po svoje krivična. Nekdo mora z otroki zapustiti dom, zato da je varen in sploh ostane živ. Pogojna obsodba se spremeni v nepogojno šele, če obsojeni stori novo kaznivo dejanje, ko mu je dokazano in je zanj obsojen. Če ima nekdo pogojno obsodbo in je v tem času nasilen, stori torej kaznivo dejanje, je najboljša rešitev, če se ga pripre, hitro izpelje postopek ter obsodi na enotno nepogojno kazen. Če prepoved približanja po zakonu o policiji izrečejo policisti, za njeno kršenje storilca ni možno pripreti. Kazni so zgolj globe. To ni najboljša rešitev. V zadnjih dneh mi je pisalo veliko ljudi o tem, da nasilniki kršijo prepoved približevanja: pride policija, nasilnik dobi kazen, na koncu pa jo plača celo žrtev zaradi ljubega miru v hiši. Policijska prepoved približanja ima zdaj pomen le, če je človek tak, da se je bo držal, v praksi se to pogosto dogaja. Zato sama prepoved približanja ni slaba.
Kakšna bi morala biti sankcija za kršenje prepovedi približevanja?
Ob vsaki kršitvi bi morali iskati znake kaznivega dejanja, da bi lahko odredili sodno prepoved približevanja ali kar pripor. Ko ima nekdo prepoved približevanja in jo z nasiljem krši, gre lahko za primer nasilja v družini. To je novo kaznivo dejanje, in prav v večini primerov bi ga lahko našli. Zakon zdaj za nasilje v družini šteje tudi zalezovanje žrtve. Ne gre le za fizične napade, nasilje v družini je lahko ekonomsko, psihično, ponižujoče ravnanje, preganjanje iz skupnega prebivališča, spravljanje v podrejen položaj z nasilnim omejevanjem pravic … Če žrtev to prijavi, imamo utemeljen sum kaznivega dejanja, ki je lahko podlaga za sodno prepoved približevanja, in ta se lahko ob vsaki kršitvi spremeni v pripor, ki je lahko odrejen tudi takoj namesto prepovedi približevanja. Pomembno pa je tudi, na kakšen način krši storilec prepoved približevanja. Če le stoji v bližini doma (sedanje ali bivše) partnerice, sicer formalno krši prepoved, toda ne gre še za elemente kaznivega; ponavadi je to le za izzivanje. Če pa pride do vrat, tolče, razbija, grozi, so to elementi kaznivega dejanja in sodnik lahko odredi pripor.
Mislite, da bo smrt Marjetke Zemljič pripomogla vsaj k temu, da bo morda v prihodnje preprečena podobna tragedija?
Mislim, da bo. Žalostno je, da toliko ljudi umre in nato vedno ugotavljamo, kdo je kriv. Imeli smo že primer Zdenska vas in druge. Če bo nekdo kršil policijsko prepoved približevanja in bodo ob tem znaki kaznivega dejanja, bo to lahko podlaga za pripor. Težko, da bi si takega storilca kdo upal pustiti na prostosti. Policija mora to obravnavati skrajno resno, saj lahko zmotna presoja situacije posledično pomeni celo smrt žrtve.
Lani je parlament sprejel zakon o preprečevanju nasilja v družini in novi kazenski zakonik, v katerem je nasilje v družini prvič opredeljeno kot kaznivo dejanje. Katere pozitivne spremembe opažate po sprejetju prvega, ki je v veljavi dobrih deset mesecev?
Centri za socialno delo so začutili, da morajo res sklicevati time za boj proti nasilju. So tisti, kamor napotimo vse ljudi, da prijavijo dejanja, lahko jih tudi neposredno na policiji. Na centre napotijo ljudi šole, zdravstvene ustanove in drugi. Centri skličejo tim strokovnjakov in naredijo načrt za žrtev. Ta je najpomembnejši; ugotovijo, katero pomoč potrebuje otrok, katero mati, oče. Policija napiše ovadbo. Velika sprememba bo od prvega marca letos, ko morajo vse ustanove sprejeti protokole obnašanja. Na primer: ko v šoli opaziš, da je nekdo žrtev, moraš izpolniti formular, sicer boš kasneje odgovarjal. Do zdaj je veliko ljudi na takih delovnih mestih raje molčalo, res pa se je tako v zdravstvu kot v šolstvu v zadnjem času veliko spremenilo, in to na bolje. Predvsem si želijo več izobraževanja glede nasilja v družini in dela z žrtvami ter storilci. Za pomoč ne kličejo več samo žrtve, pač pa tudi ljudje, ki odkrijejo nasilje in želijo drugim pomagati.
VEČ V TISKANI IZDAJI