Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Intervju: Tone Jerovšek

Deli na:

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča je odklonil povabilo, da bi vstopil v vlado Janeza Janše. Politično je angažiran v vodstvu Zbora za republiko, v katerem se skupaj z različno mislečimi kolegi zavzema za odpravo pogubne delitve Slovencev na naše in njihove, na tiste, ki so na pravi in nepravi strani. »Sedanje vzdušje nam nalaga, da odpiramo prostor resnici o sedanji oblasti, ker ta na svoji strani nima medijev,« poudarja profesor upravnega procesnega prava, ki pritrjuje razmišljanju zunanjega ministra Dimitrija Rupla o »globoki državi«. Prepričan je, da bo Janša dobil še en mandat.

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča je odklonil povabilo, da bi vstopil v vlado Janeza Janše. Politično je angažiran v vodstvu Zbora za republiko, v katerem se skupaj z različno mislečimi kolegi zavzema za odpravo pogubne delitve Slovencev na naše in njihove, na tiste, ki so na pravi in nepravi strani. »Sedanje vzdušje nam nalaga, da odpiramo prostor resnici o sedanji oblasti, ker ta na svoji strani nima medijev,« poudarja profesor upravnega procesnega prava, ki pritrjuje razmišljanju zunanjega ministra Dimitrija Rupla o »globoki državi«. Prepričan je, da bo Janša dobil še en mandat.

Leta 2000 ste bili nekaj mesecev minister. Ali so vas pozneje še vabili v politiko?

Preden je padla Drnovškova vlada, me je dr. Drnovšek, ko je poskusil sestaviti še eno vladno ekipo, povabil na mesto pravosodnega ministra, vendar sem povabilo odklonil. Pozneje sem bil vprašan, ali grem v Janševo vlado, a sem se raje posvetil akademski karieri. Šest mesecev ministrovanja v Bajukovi vladi je bila kar zanimiva izkušnja. Oblikovanju te vlade le za šest mesecev sem sicer nasprotoval, ker sem bil prepričan, da bo nova opozicija vse stare grehe naprtila novi vladi. To se je tudi zgodilo.

Zdaj ste politično angažirani prek Zbora za republiko.

Če je to politični angažma, potem bi temu lahko pritrdil, sicer pa je zbor tribuna svobodnega razmišljanja. Kadar se sestane ta akademski oziroma kulturniški in vsakršen krog, se zelo sproščeno razpravlja in zelo kritično presojajo posamezna ravnanja tudi tako imenovanih naših. Vse v smislu krepitve svobode posameznika, duhovne in mnenjske prostosti in družbenega napredka, s podporo tisti oblasti, ki se zavzema za te vrednote.

Ali je razlika v vzdušju glede na čas pred štirimi leti?

Vzdušje je spremenjeno, kot je spremenjena tudi globalna podoba družbe. Že dejstvo, da je druga ekipa prevzela oblast in večino v državnem zboru in da so se prejšnji vladajoči preselili v opozicijo, je pripomoglo k drugačni podobi družbe. Sedanja opozicija je spet naprtila grehe dvanajstletne vladavine sedanji oblasti, ki ni mogla čez noč vzpostaviti kontrolnega delovanja nad lastninjenjem, ker so tam bili sami njihovi ljudje. Tudi zato se marsikatero okolje drugače odziva na sedanje dogajanje. Težko je v štirih letih pokazati, kaj so vrednote leve in desne politične paradigme, transformirane v njeno operativno dnevno in dolgoročno politiko. Nimamo evropske levice, levica je le po imenu, saj ostaja način odzivanja, kritike in zavajanja javnosti še povsem cekajevski. Ko je gospod Kučan govoril o praznem prostoru za žlahtno desno stranko, je spregledal, da take nima na levici.

Koliko pa se je spremenilo vzdušje v Zboru za republiko?

Sedanje vzdušje nam nalaga, da odpiramo prostor resnici o sedanji oblasti, ker ta na svoji strani nima medijev. Sicer ne vidim sprememb. Nikoli nismo podpirali ene ali določene stranke, niti enega prepričanja, ker smo si tam zelo različni. Smo pa opozarjali na potrebo, da se premaga pogubna delitev Slovencev na naše in njihove, na tiste, ki so na pravi in nepravi strani. Zavzemamo se za enakopravne možnosti za politično delovanje, ker nekatere stranke in mišljenjski vzorci nimajo podpore večine medijev, ki jih je nekdaj obvladovala partija, zdaj pa že nevarno kapital, ki že daje, kot smo slišali, napotke, koga je treba v predvolilnem času podpirati.

Pa imamo tudi evropsko desnico? Nekateri se prepričani, da bi se morala modernizirati, tako kot se modernizirata država in družba.

Gotovo, sicer pa se tudi desnica glede na metode svojega delovanja šele oblikuje. Toliko bolj, ker je na političnem prizorišču šele od osamosvojitve, prej je bila ustavno prepovedana. Levica, kot sem dejal, s seboj vleče polstoletno tradicijo levega intelektualnega potenciala in temu ustrezen način razmišljanja in delovanja. Prikazuje se kot demokratična, njeni učitelji pa so učitelji socialističnega samoupravljanja. Pri njih je potreba po modernizaciji veliko večja. Za desnico pa je nekoliko konservativizma na mestu, po tem se prepoznava povsod po svetu, v tem je njena žlahtnost.

VEČ V TISKANI IZDAJI