»Pahor bolj potrebuje Šrota kot pa narobe«
Ko je bil novinar, je bil žrtev brutalnega napada, v ozadju katerega je bilo prepoznati nekatere tajkune. Razmere v medijih in gospodarstvu zato dobro pozna, kot poslanec vladajoče koalicije pa razočarano ugotavlja, da pravna država še vedno ne deluje tako, kot bi morala. Boško Šrot je postal tako mogočen, da po njegovem ne potrebuje več politične podpore in lahko zdaj po svojih medijih vpliva na politiko. Odnosi med SLS in SDS pa se zaradi tega po njegovem niso toliko poslabšali, da stranki ne bi mogli oblikovati skupne koalicije tudi po volitvah.
Kako kot nekdanji novinar Večera komentirate dogajanje v tej časopisni hiši?
Ko je po odhodu Milana Predana z mesta direktorja sobotno prilogo prevzel Dejan Pušenjak, sem pričakoval, da bo on zamenjal tudi odgovornega urednika Tomaža Ranca. Presenečen sem, da so se odločili za združitev direktorske in uredniške funkcije. Ponekod tak sistem dobro deluje, denimo pri Financah, kjer je Peter Frankl odličen novinar in menedžer, če pa nekdo nima pojma o novinarstvu in to sam prostodušno prizna, je nerodno, če postane odgovorni urednik. Če reče, da se ne bo vmešaval v uredniško politiko, je to zelo smešna izjava, saj se odgovorni urednik mora vmešavati v uredniško politiko in dajati časopisu usmeritev. Res pa je, da so novinarji za take razmere precej sami krivi. Jaz sem še vedno solastnik Večera, svojih delnic nisem prodal, čeprav so bile vredne več kot 50 evrov. Ko jih je prodal direktor, se je vsulo. Zaposleni in prej zaposleni, upokojenci, so začeli razmišljati – če direktor prodaja delnice, potem je hiša v krizi, in so tudi sami začeli prodajati. Zdaj imamo mali delničarji samo še tri odstotke in nobenega vpliva, niti dividend več ne dobivamo.
Ali so danes politično-kapitalski pritiski na novinarje večji kot takrat, ko ste bili vi novinar?
Danes dominirajo kapitalski pritiski. Že v preteklosti se je dogajalo, da je neki oglaševalec, če je novinar pisal kritično, za določen čas priškrnil reklamna sporočila in tako lahko manjši medij spravil v precejšnje težave. Ne smemo si zatiskati oči, politika je vselej skušala pritiskati na medije, toda v današnjih razmerah, ko se je Janševi vladi očital vpliv na medije, to ne drži. Bolj vplivajo lastniki oziroma kapital, toda če pogledamo, kdo so lastniki, pa spet pridemo do političnega predznaka, ki je povsem jasen. Kar od 80 do 90 odstotkov tiska se koncentrira v rokah dveh oseb: Bojana Petana in Boška Šrota. Kdor ima tako velikanski vpliv na medije, lahko s svojim kapitala ureja v državi marsikaj. Ko je Boško Šrot izstopil iz SD, je jasno in očitno pokazal, da lahko koketira s politično opcijo svojega brata, na drugi strani pa to, da politike ne potrebuje več. Zdaj politika potrebuje njega. Pahor bolj potrebuje Šrota kot Šrot Pahorja. Šrot je evrski milijarder in ne potrebuje nobene zaslombe več.
Boško Šrot ima formalno lastniški delež v Večeru le še po Delu, ker je Infond Holding prodal večinski delež trem podjetjem. A nadzorni svet in uprava se nista spremenila, kar kaže na to, da je delnice zgolj preložil in da ima še vedno vpliv na časopisno hišo.
To se počasi razčiščuje.
Ali poznate ljudi, ki so lastniki tega formalnega deleža? Med njimi je sin Črtomirja Mesariča, nekdanjega predsednika uprave NKBM, ki je prodal Infond Holding Centru naložbe.
Glavni krivec koncentracije in berluskonizacije slovenskega medijskega prostora so banke, med njimi državna banka NKBM. Kot novinar sem pisal o sumu pranja denarja v tej deželni banki, ki je omogočala tovrstne sumljive rabote in s prodajo premoženja omogočila njegovo koncentracijo v rokah posameznikov. NKBM je bila sanirana z državnim denarjem, v njej pa še vedno sedijo isti ljudje.