Drugega človeka najmočnejše vladne stranke moti, ker skuša informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar uradu za varstvo konkurence preprečiti, da bi ugotovili dokaze zoper njo in sprejema odločitve, ki imajo lahko katastrofalne posledice za celotno družbo. Ne razume, zakaj bi SDS morala imeti občutek krivde, ker je konkurenčnejša od NSi in SLS. Gregor Golobič se je po njegovih besedah sprijaznil z vlogo številka dve in zdaj pomaga Borutu Pahorju. Stranka Zares je zanj kratkotrajna zgodba. Kmalu po volitvah bo skupaj z drugimi poiskala bolj smotrno politično formo. Kot minister za šolstvo in šport in vodja slovenske delegacije na olimpijadi se veseli druženja z našimi športniki.
Je tudi vam predsedovanje Evropski uniji povečalo samozavest?Nekoliko že, zakaj bi skrivali. Če Evropski uniji predseduje tako majhna država, kot je Slovenija, bi takšna pozitivna zgodba morala dvigniti samozavest vsemu narodu. Nedavno sem spet bral nekatere prispevke iz 57. številke Nove revije in v njih zaznal in začutil hrepenenje po samostojnosti. Po dveh desetletjih je to realnost. Celo več, vodili smo celo EU. In to celo zelo dobro.
Ljudi zanima predvsem, kaj imajo od tega.
Menim, da ni vse v materialnih koristih. Predsedovanje EU je utrdilo narodno zavest in ponos, navsezadnje povečalo prepoznavnost. Res pa je, da se namesto tega pred volitvami, tudi s pomočjo medijev, negativne plati stopnjujejo in izpostavljajo kot splošen problem. Na primer inflacija. Kdor se sklicuje nanjo, se bo zagotovo spomnil, da je pred slabima dvema desetletjema znašala deset tisoč odstotkov, pred desetletjem je bila dvoštevilčna. Zato inflacije ne bi smel razumeti kot politični problem. Dva od treh najpomembnejših vzrokov zanjo sta zunanja: cene nafte in hrane. Edini domače vprašanje je kartelno dogovarjanje v trgovini. Država oziroma vlada je skušala glede tega nekaj postoriti, a jo je neki drug organ zaustavil. Uradu za varstvo konkurence je bilo preprečeno ugotoviti dokaze za to. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je s tem svojim dejanjem na svoja ramena prevzela veliko odgovornost.
Obstaja vzporedna oblast izvoljeni oblasti?
Kljub vsemu menim, da so državne in politične ustanove še dovolj močne, da avtonomno sprejemajo glavne odločitve, za katere so pristojne in odgovorne. Sicer tudi v stabilnih demokracijah obstajajo močni lobistični centri, ki prek politike skušajo uveljaviti svoje interese in koristi. A v postsocialističnih državah so ti problemi še posebno žgoči, ker so v usedlinah nekaterih struktur, ki so danes sicer demokratično vodene, vendar sledijo logiki, ki ji vi pravite vzporedna oblast.
Ali Nataša Pirc Musar tako vodi urad pooblaščenke?
Mislim, da je gospa šla predaleč. Sprejema odločitve, ki imajo lahko katastrofalne posledice za celotno družbo. Pa ne gre le za njo. Tudi nekatere druge institucije civilne družbe ali političnega sistema zavirajo nekatere postopke in procese v državi. Ne kažejo želje, da bi delovale sinhrono z drugimi vejami oblastmi. Mislim na računsko sodišče, ki celo odstavlja ministra, deloma tudi na sodno vejo oblasti, ki zdaj stavka. Ko ti zahtevajo popolno avtonomijo, se mi včasih zdi, da pozabljajo na odgovornost do davkoplačevalcev.
Nekateri so prepričani, da volitve res dobiš šele, ko vnovič zmagaš. Zdaj ste vi pred to preizkušnjo.
Mi smo težko zmagali že prvič. Čakali smo dvanajst let. Zmage smo si želeli ne le mi kot predstavniki neke politične opcije, temveč tudi volilno telo. Marsikdo me je pocukal za rokav in me vprašal: »Kdaj boste končno zmagali. Rad bi to doživel.« Ljudje torej, ki so se počutili drugorazredni državljani prej, so se enako počutili v demokraciji. Demokracija pa prinaša politikom poraze in zmage. V nekaterih obdobjih so v prednosti politiki levosredinskih strank, in so obdobja, ko je v ospredju desnosredinska opcija. Počasi postajamo tudi v političnem smislu konsolidirana demokracija. Jeseni je mogoča zmaga obeh opcij. Ne le ene. To je pomembno.
VEČ V TISKANI IZDAJI