Ne nasprotuje gradnji džamije v Ljubljani, pač pa, kot pravi, le gradnji minareta in nekaterim predvidenim dejavnostim v islamskem verskem centru. Opozarja, da islam ni le verska, temveč tudi politična veroizpoved in da si tudi muslimani po Evropi prizadevajo mešati posvetno oblast z versko, kot to počnejo v pretežno muslimanskih državah. Meni, da v Ljubljani vlada gradbeno-politična mafija in razlaga, zakaj so ga leta 2002 dejansko izločili iz NSI.
Zbrali ste dovolj podpisov za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o odloku o gradnji islamskega verskega centra v Ljubljani. Kaj vas moti v tem odloku?V odloku me ne bi motilo popolnoma nič, kot ni motilo Ljubljančanov oziroma vse Slovencev, ko so s gradili kakšne druge verske objekte v Ljubljani. Ne mislim na rimskokatoliške objekte, ampak na »tempelj« mormonov, binkoštno, adventistično cerkev … Res niso tako velike stavbe, kot je predvideno za islamski veliki center na Parmovi, ampak nihče jih ni nikoli problematiziral. Morda so bile kakšne pripombe od neposrednih sosedov v zvezi s parkirišči, mejami. Človek se vpraša, zakaj ravno pri predvideni gradnji islamskega centra tak revolt oziroma izrazi previdnosti. Podpisnike, zbralo se nas je 241, moti predimenzioniranost centra, odlok pa predvideva tudi dejavnosti, ki niso v skladu ne le z islamskih verskim in kulturnim centrom, ampak s katerimkoli takšnim centrom. Gre za prenočitvene zmogljivosti za začasno bivanje pripadnikov islamske verske skupnosti, gre za več kot tri stanovanjske stavbe v praktično neomejenem obsegu glede na prostor. Pa še znanstvenoraziskovalna dejavnost, ki po mojem tudi ne sodi v tak center, ampak na univerzo, pa še muzejska dejavnost in športna dvorana. Problem ni le višina minareta, temveč minaret kot tak.
Zakaj se vam zdi neprimeren minaret?
Če izločim tehnično plat, minaret ni v skladu s tradicionalno arhitekturo mest, ki so zasnovana tako kot Ljubljana: minaret nima nobene zveze z vsebino verskega dogajanja v džamiji oziroma molilnici in ga nobena doktrinarna islamska verska knjiga, niti Koran, sploh ne omenja. Ni nikakršen pogoj za opravljanje bogoslužja. Gre za atavizem, ki je v bistvu iz časov, ko ni bilo mogoče razširjati zvoka kot zdaj, po mikrofonu. Bil je zato, da je mujezin s klicem k molitvi, avazom, vabil vernike. Skozi stoletja je dobil simbolno podobo islama, tudi kot simbol moči ter nadzora nad verniki. Spominjam se besed, ki jih je izrekel neki arhitekt, ko je najprej prisegel na svoj materialistični svetovni nazor, nato pa je dejal: v Ljubljani postaviti minaret je tako, kot če bi v Sani, glavnem mestu severnega Jemna, znotraj grozda lepih minaretov postavili gotski ali baročni zvonik katoliške cerkve. Še na en vidik se sklicujemo v obrazložitvi amandmaja k odloku. Države, ki se razglašajo za laične, pa so pretežno muslimanske, omenil bi Turčijo, saj je tik pred začetkom predpristopnih pogajanj za vstop v Evropsko unijo, ne dovolijo nobeni verski skupnosti zgraditi karkoli, kar štrli iz silhuete stavbe in bi spominjalo na kaj drugega kot islamski način življenja. Mene osebno minaret ne bo motil, temveč bo klic k molitvi motil stanovalce sosednjih stolpnic, ki naj bi jih gradil Energoplan. Dvesto metrov stran od tam imamo cerkev sv. Cirila in Metoda, ki nima zvonika. Ko so v Trbovljah zidali župnijsko rimskokatoliško cerkev, tudi okoliški prebivalci, večinoma muslimani, niso dovolili gradnje zvonika.
Pred nekaj leti sem bral intervju s sarajevskim kardinalom Vinkom Puljićem. Dejal je, da je bilo po nesrečni vojni v Bosni zgrajenih 280 džamij, Katoliški cerkvi pa ne dajo niti gradbenega dovoljenja za popravilo porušenih cerkva, kaj šele za zgraditev novih. Nasprotovanje minaretu je predvsem zaradi neke nasilne skupine muslimanov, od katere se hočejo muslimani v Evropi ograditi, vendar dopuščajo, da delujejo naprej in jim ne onemogočijo predstavljanja muslimanske skupnosti v javnosti. Verjamem, da večinsko muslimani ne bodo živeli drugače od nas, ampak problem je manjšina, od katere se večina muslimanov odvrača, mi pa jo jemljemo kot neko pomirjevalo.
VEČ V TISKANI IZDAJI