V tednih pred parlamentarnimi volitvami je v Sloveniji napeto. Glavna tema, na kateri se že nekaj časa brusijo kopja in se bodo do 21. septembra zagotovo brusila še močneje, je tako imenovani boj proti tajkunom. Direktor KD Matjaž Gantar je eden tistih, ki jih marsikdo šteje med tajkune z negativnim predznakom, čeprav to kategorično in ostro zanika. Strinja se, da Slovenija potrebuje boljšo pravno državo in da mora končno odpreti vrata tujim investitorjem. Enako kot trenutno pomaga LDS, je pripravljen pomagati tudi kateri koli drugi politični stranki, pa čeprav ga – kot pravi sam – v glavnem zanima prodajanje življenjskih zavarovalnih polic Ukrajincem in Romunom. Je to resnica? No, trdi, da ne laže. Le tu in tam si morda premisli.
Se kdaj zlažete?Mislim, da niti ne, čeprav, statistično gledano, ljudje menda zelo veliko lažemo.
Večkrat ste rekli, da niste pri LDS, in da jim samo pomagate pisati program. Drži?
Drži, nisem član LDS.
Bi pomagali pisati program tudi kateri drugi stranki, če bi vas prosila?
Bi. No, vsem naenkrat ne bi mogel pomagati.
Bi pomagali tudi SDS?
Bi.
SDS ste pomagali že leta 2004?
Nisem pomagal pisati programa SDS, sem pa pomagal vladi in njenemu tedanjemu strateškemu svetu, v katerega me je neposredno povabil predsednik SDS Janeza Janše.
Kako bi ocenili sodelovanje z Janšo?
Korektno. Z vladajočo koalicijo niti nisem sodeloval, s premierjem, kot šefom koalicije, pa sem sodeloval v redu. V glavnem posamezni člani strateškega sveta nismo posamezno delali z Janšo, občasno pa sem z njim govoril o aktualnih problemih v državi.
O katerih problemov ste tedaj govorili z Janšo?
Recimo o privatizaciji bank.
Vas je motilo, ker vaših predlogov Janša ni preveč poslušal in jih upošteval?
Tega ne bi definiral, kot da me je motilo, mi je pa žal, ker se je politika obrnila drugače, kot sem želel.
Kako ste si vi želeli, da bi potekala?
Saj ni nobena skrivnost, da smo imeli v KD ambicije po nakupu kakšne banke. Konkretno smo imeli v tistem času načrte, da bi kupili Abanko. Škoda, ni se izšlo. A z Janšo se prav o tem nisem posebno veliko pogovarjal, ker to področje zadeva finančnega ministra Andreja Bajuka.
Pri Bajuku ste se oglasili tudi, ko ste hoteli kupiti NLB?
Tudi z Bajukom nisva imela posebno bližnjih odnosov, bil pa sem večkrat pri njem, ampak evidentno in očitno ni bilo nobene koristi, ker nismo mogli kupiti nobene banke.
Zakaj?
To morate vprašati Bajuka. Ko je KBC prvič napovedala, da bo izstopila iz NLB, sem sestavil finančno konstrukcijo, bil v stikih s KBC, in tedaj je bilo njihov delež možno kupiti za sorazmerno sprejemljivo ceno. Pri tem sem iskal ustrezno podporo vlade; samo 35-odstotkov KBC se nam ni zdelo dovolj. Takrat bi lahko združili slovenske investitorje, a Bajuk pač ni imel posluha za to.
Prejšnji teden ste v Financah zanikali očitke, da se smukate okoli LDS zaradi svoje koristi. Zapisali ste, da »nihče v LDS nima pojma, kako prodati polico življenjskega zavarovanja Romunu ali Ukrajincu«, s čimer se vi zadnje čase v glavnem ukvarjate; zakaj potem sploh nastopate v slovenski politiki? Tega ne potrebujete?
Jaz osebno tega absolutno ne potrebujem, ne vem pa, zakaj bi moral človek početi samo tiste reči, ki jih potrebuje. Slovenija je majhna, vsi se poznamo in ni mi vseeno, kaj se bo zgodilo s tem okoljem. Bojim se, da gredo stvari ravno v smer, ki jo je v vašem intervjuju napovedal dr. Gregor Tomc: da čez 60 let Slovenci več ne bomo imeli svoje države.
Države ne bomo imeli ne glede na to, če boste vi delovali v politiki ali ne.
Vseeno je naša skupna državljanska dolžnost, da se borimo za Slovenijo. V osnovni formi ljudje državljansko dolžnost izražajo tako, da hodijo na volitve. Sem celo privrženec ideje, da bi morala biti volilna udeležba, enako kot v Belgiji, obvezna tudi v Sloveniji.
VEČ V TISKANI IZDAJI