Drugi človek največje opozicijske stranke pojasnjuje, zakaj je Kučanovo politično angažiranje dobrodošlo, pred štirimi leti pa ni bilo; zakaj velika koalicija med SDS in SD ni več aktualna in zakaj lahko njihovega predsednika čaka usoda Lojzeta Peterleta. Zavrača tudi vpletanje Boruta Pahorja v uredniške zamenjave v največjem mediju Boška Šrota, ne zdi se mu sporno, če se je njihov prvak srečal z največjim slovenskim tajkunom, hkrati pa zavrača konsolidacijo lastništva v rokah peščice ljudi. Če bo volilna sreča naklonjena njihovi stranki, bo najbrž dobil poslanski sedež, nato pa postal še minister za šolstvo v Pahorjevi vladi.
Petega julija je SD predstavila svoj predvolilni program, petega avgusta naj bi predvidoma predstavili alternativno ministrsko ekipo. Kakšen položaj v Pahorjevi vladi boste imeli vi?Težko kaj rečem, ker o tem odloča mandatar.
Najbrž boste v alternativni ekipi predstavljeni kot kandidat za ministra.
Verjetno me javnost pričakuje na ministrstvu za šolstvo, vendar pa zadeva še ni dokončno zapečatena.
Govori se tudi o Metki Tekavčič kot možni ministrici za visoko šolstvo.
Govori se vsaj o petih možnih kandidatih.
Predsednik stranke Borut Pahor je v Odmevih TVS govoril o nestrankarskih imenih. Bo to pretežno nestrankarska vlada?
O tem težko dajem izjave, ker to ve Borut Pahor. Kakšna bo vlada, bo znano petega avgusta. Usmeritve pa so znane: da se izbere čim bolj kompetentne ljudi in v skladu s programom stranke, ki pa je zelo širok. To pomeni predvsem ljudi, ki imajo voljo spremeniti trend in ki so z dosedanjim delom pokazali, da se spoznajo na področje, za katerega bodo prevzeli odgovornost.
Mar niste bili kritični do nestrankarskega vzdušja v nekdanji Drnovškovi LDS?
Na Slovenskem je odnos do politike problematičen. Kot politolog si želim, da politična zavest zraste do te ravni, da se ljudje bolj politično opredeljujejo in da se vzpostavi klima, v kateri lahko odkrito povedo, kaj sploh zastopajo. Od tu bi bilo želeno, da se za to, kar zastopajo, tudi organizirajo. V tem smislu je strankarska mentaliteta dobrodošla. Ne pa zato, da se v strankarsko življenje vključujejo z ambicijo predvsem tisti posamezniki, ki jim ni uspelo nikjer drugje, in dajejo ton kadrovski politiki. Nasprotujem temu, da stranka postane odlagališče nesposobnih ljudi, ki napredujejo samo takrat, ko je stranka na oblasti, in so odvisni od strankarskih jasli. Takih ljudi, ki se sklicujejo izključno na svoje zasluge v stranki, ne potrebujemo.
Kritični pa ste bili tudi do vmešavanja bivšega predsednika države Milana Kučana v strankarsko politiko. Ali njegova podpora levosredinski koaliciji tej koristi ali bolj škoduje?
Menim, da se je razmerje med stranko ter bivšim predsednikom države in predsednikom Foruma 21 spremenilo, da je sploh bila mogoča podpora, ki se mi zdi na tej ravni dobrodošla. Pred štirimi leti, ko je bil ustanovljen Forum 21, je bilo njegovo vmešavanje v politiko ponesrečeno. Razumljeno je bilo, kot da starejša generacija daje sporočilo, da novi voditelji niso zreli za prevzem oblasti in da potrebujejo mentorstvo. Medtem je nastala korenita sprememba, ker se je starejša generacija sprijaznila s tem, da naj ta generacija prevzame odgovorne družbene funkcije in da je možno sodelovanje na drugi ravni, izmenjave mnenj in stališč, ne pa vplivanja na politične odločitve.
