V novem mandatu se poteguje za podpredsednika državnega zbora iz vrst največje opozicijske stranke. Prepričan je, da SDS ni poraženka volitev, saj je izboljšala rezultat, ni pa tudi zmagovalka, saj ni zbrala dovolj mandatov za vnovično sestavo. V zadnjem mandatu ga je najbolj zmotilo, ker proti koncu mandata ni bil izvoljen noben novi kandidat za podpredsednika iz vrst SD; vzrok za to je po njegovem v tajnem glasovanju, na katerem pa dogovori med poslanskimi skupinami ne veljajo. Prav zato predlaga spremembo poslovnika, da bi podpredsednike parlamenta volili javno. Sicer pa je prepričan, da je imela opozicija pod Janševo vlado veliko več možnost za sodelovanje pri pripravi zakonov kot kadar koli prej. Takšnega sodelovanja med opozicijo in pozicijo si želi tudi pod Pahorjevo vlado. Taka možnost jim je bila že ponujena in jo bodo z veseljem sprejeli.
Končujete mandat predsednika državnega zbora. Kakšnega naslednika si želite?Tako kot v vseh mandatih bi bil najbolj primeren človek, ki je načelen in potrpežljiv, ki zna prisluhniti sogovorniku in ki ni zamerljiv, torej ne reagira čustveno na razna podtikanja in nagajanja.
Ima takšne lastnosti dr. Pavel Gantar?
Menim, da je gospod Gantar najbolj primeren od vseh, ki so se pojavljali v zvezi s to funkcijo.
Zanimivo je, da je verjetni mandatar Borut Pahor napovedal, da njegove stranke ne zanima mesto predsednika parlamenta, zato ga je ponudil prvaku Zares, ki ga tudi ne zanima, na koncu pa je ta stranka vendarle sprejela ponudbo. Je mesto predsednika parlamenta tako razvrednoteno, da se ga nekateri tako zelo otepajo?
Res je vtis, kot da bi se nekateri tega mesta otepali. Sicer pa se mi zdi Pahorjeva ideja, da bi parlament vodil nekdo iz druge stranke kot vlado, dobra. To smo skušali uveljaviti tudi v prejšnjem mandatu leta 2004, a je NSI ponudbo odklonila. Tudi takrat so se nekateri izogibali te funkcije, zato jo je prevzela poslanska skupina SDS.
Ste to mesto ponujali dr. Andreju Bajuku?
Če se prav spominjam, je bil takrat v igri gospod Alojz Sok, ki je bil vodja poslanske skupine NSI, vendar so se temu odrekli. Ne spomnim pa se razlogov, dejstvo pa je, da smo se potem dogovorili, da to prevzamemo mi.
Mandat predsednika ste končali brez dveh podpredsednikov iz vrst opozicije. Kdo je odgovoren za to, da parlamentarna večina ni izvolila nobenega kandidata, ki ga je ponudila največja opozicijska skupina?
Težava je v tem, da rezultatov tajnega glasovanja kljub dogovorom ni mogoče vnaprej predvideti. Poslanci se odločajo po svoji vesti, torej tudi po osebnih nagibih do posameznega kandidata. To je po eni strani prav, po drugi pa bi bilo dobro, da bi bile volitve podpredsednikov javne. Zato bi morali ustrezno spremeniti poslovnik. Podpredsedniško mesto je stvar dogovorov med poslanskimi skupinami in moteče je, če dogovori niso izpolnjeni. Presenečen sem bil, ker ni bil izvoljen nihče od kandidatov SD. Verjetno so bile vzrok tudi zamere prejšnje stranke LDS zaradi odhoda njihovih poslancev v drugo poslansko skupino. Ni šlo zgolj za razmerje med pozicijo in opozicijo, temveč tudi za druge motive odločanja.
Zdaj ste vi kandidat za podpredsednika državnega zbora iz vrst največje opozicijske stranke. Se lahko tudi vam pripeti, da ne boste izvoljeni?
Seveda. Če ne bi bilo možnosti neizvolitve, potem volitev sploh ne bi potrebovali.
Pred dnevi je predsednik republike odnos državnega zbora do varuhinje človekovih pravic v iztekajočem se mandatu pospremil z besedami, »da nihče ni popoln«. Kaj vam je zmanjkalo do popolnosti – razen tega, kar smo omenili v zvezi s podpredsedniki?
Z novo varuhinjo človekovih pravic sem imel več pogovorov in ni nikoli izrazila nezadovoljstva zaradi odnosa državnega zbora do nje. Mislim, da smo vse njene predloge in poročilo obravnavali korektno in ažurno. Nimam slabega občutka.
Drugo so obveznosti, ki so državnemu zboru naložene, pa jih ni zmogel. Denimo neizvršene odločbe ustavnega sodišča.
Glede nekaterih odločb ustavnega sodišča res kasnimo. To se dogaja v vseh mandatih, kajti predloge za zakonske spremembe, ki jih zahteva ustavno sodišče, je dolžna pripraviti vlada. Tudi osebno sem vlado ali posamezne ministre v zadnjem letu večkrat opozoril na te zaostanke, a sem kar nekajkrat dobil opravičilo na račun obremenjenosti s predsedovanjem EU, kar po človeški plati lahko tudi razumemo.
VEČ V TISKANI IZDAJI
