Dr. Damjan Žugelj ugotavlja, da vse državne institucije od lanske pomladi bolje sodelujejo med seboj pri razkrivanju denarnih verig, kot je bila Bavčarjeva za lastninjenje Istrabenza. Agencija lahko pri zaščiti malih delničarjev stori manj, kot si želi. Opozarja na poseganje v njeno neodvisnost, kar počne generalni sekretar vlade Milan Cvikl. V zvezi z neodgovornim dajanjem kreditov za menedžerske prevzeme podjetij kaže na Banko Slovenije in njen pomanjkljivi nadzor nad bankami. Razočaran je, ker Pahorjeva vlada kljub krizi nobenega od predlogov Agencije za izboljšanje razmer ni niti upoštevala, kaj šele sprejela. Po njegovih informacijah je tujih kupcev za neposredne in posredne državne deleže v največjih slovenskih družbah veliko, in to ne po slabih cenah. Sprašuje se, ali to premoženje zdaj hranijo za neke nove slovenske tajkune.
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) nadzoruje preglednost in učinkovitost trgovanja z vrednostnimi papirji. Lahko agencija kaj stori zoper denarne verige, kot jo je z drugimi akterji izpeljal Igor Bavčar z namenom lastninjenja Istrabenza?Glede tega postopka lahko povem, da agencija od začetka letošnjega leta intenzivno sodeluje s policijo in tožilstvom, kar velja tudi za druge primere. Mnenje javnosti, da policija in tožilstvo ne delujeta, morda le ni upravičeno. Zadnji dogodki so posledica delovanja vseh institucij, od davčne uprave, Urada za varstvo konkurence (UVK), ATVP in policije do tožilstva. Od maja lani, ko so se začele razkrivati prve tovrstne zgodbe, smo dosegli velik napredek v sodelovanju med institucijami. Morda pogrešam le nekoliko bolj aktivno vlogo Urada za preprečevanje pranja denarja. Toda prepričan sem, da bodo naši napori privedli do epilogov. In zakaj se te zadeve niso zgodile tako hitro, kot je pričakovala javnost? Razlog so številne transakcije, od katerih je vsako bilo treba preveriti, tudi v tujini, kjer smo sodelovali s pristojnimi institucijami. Z UVK smo že lani začeli opozarjati, da je pri preiskovanju takih verig treba posebno pozornost posvetiti njihovemu financiranju, predvsem pa tistim, ki so te vire zagotavljali.
To je med drugimi omogočila NLB, banka v državni lasti.
Težko govorim o konkretnih subjektih. Z direktorjem UVK Janijem Soršakom sva maja lani pozvala pristojne na Banki Slovenije, naj pregledajo »kreditne mape« na bankah, še posebno zaradi ustreznosti zavarovanj in s tem povezane potencialne nevarnosti sistemskega tveganja. Vendar najinih opozoril nihče ni jemal resno. Na koncu pa je bil račun izdan nam vsem. Mislim, da je šlo za kombinacijo prevelikih apetitov, slabega finančnega inženiringa, različnih zvez in navezav ter premalo skrbnega nadzora nad bankami. Nekateri ljudje so tako izkoristili mamljivo priložnost, ki pa se jim na koncu ni posrečila.
Kaj lahko agencija stori v takih primerih za zaščito malih delničarjev, ki jih je na primer v tisočih oškodoval Boško Šrot pri lastninjenju skupine Pivovarne Laško?
Manj, kot bi si želeli. Male delničarje lahko zgolj pozivamo k previdnosti pri vlaganjih, druge, kot so policija, tožilstvo, davčna uprava, UVK idr. pa oskrbujemo s podatki, na katere naletimo pri našem delu. Pomembno je poudariti, da agencija nima pristojnosti nad izvajanjem zakona o gospodarskih družbah in nad preganjanjem zlorab iz tega naslova. Omenjeni zakon je v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, zlorabe pa so najpogosteje predmet presoje sodišč v civilnih postopkih (odškodninske tožbe, izpodbijanje skupščinskih sklepov ipd.). Tako naloga agencije ni spodbujanje k tožbam malih delničarjev, temveč do določene mere zagotavljanje njihove varnosti s potrjevanjem prospektov pri javni ponudbi, »potrjevanjem« prevzemnih ponudb, nadzorom nad poročanjem javnih družb ipd. V primeru Pivovarne Laško do razkritja lastništva ni prišlo oziroma se je to zgodilo prepozno. Zato smo vsa s tem povezana kazniva dejanja naznanili pristojnim institucijam, s tem pa je bila naša naloga opravljena.
Kolikor mi je znano, Pivovarna Laško zoper nadzornika Toneta Turnška ni vložila nobene odškodninske tožbe.
Načeloma se agencija v lastniška razmerja ne more in ne sme vpletati, razen če nastane kršitev prevzemne zakonodaje. Trudimo se pomagati na prej opisane načine. V splošnem lahko zagotovim, da agencija v vseh primerih, ko odkrije kršitev, tudi ukrepa. Od tu naprej pa stvari niso v naših rokah. Ukrepati se torej da, le če se hoče.
VEČ V TISKANI IZDAJI