Slovenska osamosvojitev se je začela udejanjati s procesom proti četverici. V četverici Janša - Borštner - Tasić - Zavrl je bil David Tasić najmlajši in zdelo se je, kot da nekako ne sodi mednje oziroma da je bil zaprt le zato, ker je bil kot notranjepolitični urednik Mladine, seznanjen s tajnim vojaškim dokumentom, ki so ga našli pri Janši in ki je bil srž procesa. A David ni bil naključni obtoženec. To je bil fant, ki mu je svobodno pisanje pomenilo več kot grožnje z vojaškim zaporom. In čeprav se sliši čudno, je bil med njimi prav David, kajti fant je iz posebnega testa.
Kako si zapisal dušo novinarskemu hudiču?Najprej sem vpisal strojno, a po pol leta odnehal. Potem sem šel na FSPN. A v tretjem letniku se mi je ustavilo.
Ti je danes žal, da je nisi končal?
Niti ne. Bolj bi mi bilo žal, če ne bi bil šel v novinarstvo.
Kljub poznejšemu zaporu?
Kljub temu!
Si začel pri Mladini?
Najprej sem dopisoval v jugoslovanske mladinske časopise, v beograjski NON (Nove omladinske novine), v zagrebški Polet, v novosadski Glas omladine itd. V letu 1982 pa me je Mile Šetinc sprejel k Mladini. Najprej honorarno. Prav takrat je Mile Mladino iz povsem mladinskega časopisa spremenil v politični tednik. Zato smo začeli izgubljati naročnike. Naklada se je s 15.000 zmanjšala za polovico. In izdajatelj je začel groziti, češ da smo nerentabilni. A pravi razlog za te grožnje je bil politične narave. Potem smo začeli dobivati nove naročnike. In kmalu smo dosegli, potem pa krepko presegli prejšnjo naklado.
Je kakšen tvoj članek posebno vžgal?
To je bil moj komentar zoper predsednika zvezne vlade Mikulića, češ da sarajevsko olimpijado izrablja le v politične namene. Odmev je bil velik. A kljub negodovanju partijskih politikov me je Mile pohvalil.
Na srečo je imel takrat zavarovan hrbet.
Ja, ampak imel je tudi jajca. Po tem ga imam v dobrem spominu! Sicer pa so bili takrat mladinski časopisi nekakšni otoki svobode, kjer smo objavljali tisto, česar si drugi mediji niso drznili objavljati. In če kakšnega članka nisi objaviti pri nas, si ga poslal v neko drugo mlado jugoredakcijo. Ko so ga tam objavili, pa ga je Mladina povzela. Tako smo mladinci prinašali naokrog cenzorje s popadki!
Torej je bil ta mladinski jugoarhipelag popolno nasprotje stalinskega arhipelaga gulagov.
Ja. Tako sem lahko tisti Kučanov stenogram, ki so ga pozneje pri aretaciji Janše našli pri njem, objavil v Poletu, ker je tožilec zahteval umik članka, ki je temeljil na tem stenogramu.
To vaše sodelovanje je očitno delovalo panjugoslovansko. A vendar so ti članki spodbudili ljudi, da so si upali več; in ta svoboda je nazadnje razkrojila Jugoslavijo. Zakaj je, po tvoje, Juga razpadla?
Ker se je nakopičilo preveč nasprotij, ki so bila dolga leta potlačene, z demokratizacijo pa so izbruhnile na plan.
Pa ti je za Jugoslavijo kaj žal. Navsezadnje si iz mešanega zakona?
Žal mi je le zato, ker je čutiti meje tam, kjer jih nekoč ni bilo.
VEČ V TISKANI IZDAJI
