Premier napoveduje, da bo prihodnje leto "tako težko, da bomo kot odgovorni vsak na svojem položaju ohranjali zaupanje samo, če bomo verodostojni". Tako če socialni partnerji, zaposleni in širša javnost v njih ne bodo prepoznali iskrenosti ravnanj "potem ne bodo verjeli, da je treba v času gospodarske negotovosti sprejeti kakšen nepopularen ukrep, ki ga v času konjunkture ne bi sprejeli".
Glede odprave plačnih nesorazmerij Pahor sicer napoveduje, da bodo takoj po novem letu začeli pripravljati vladna izhodišča, ki jih bodo ponudili sindikatom, pogajanja pa bi se lahko začela konec februarja. Poleg vprašanja plačnih nesorazmerij pa naj bi, tako Pahor, ustanovili še posebno skupino strokovnjakov, ki bi pripravila načrt modernizacije javnega sektorja.
"Zdaj moramo vsi skupaj izkazati dolžno skrb do razmer, ki nas čakajo v prihodnjem letu," je poudaril predsednik vlade. "Če za zaposlene v javnem sektorju velja, da je za njih nevarnost izgube delovnega mesta bistveno manjša, potem je treba to upoštevati tudi pri rasti njihovih plač v primerjavi z rastjo plač v realnem sektorju, kjer je izguba delovnega mesta bolj verjetna," še opozarja. Po njegovo se tako zdaj ponuja možnost 'fer' dogovora, "popolnoma jasno pa je, da bo to zahtevalo izjemno veliko potrpežljivosti".
"Gospodarska kondicija štirih najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije, Nemčije, Francije, Italije in Avstrije, je slaba in se še slabša, napovedi za njihovo okrevanje so še vedno zelo slabe. Ta slaba kondicija partneric se bo prenašala tudi v slovensko gospodarstvo," opozarja premier.
Pahor brani tudi odločitev vlade o subvencioniranju skrajšanega delovnega časa. "Odločitev za pomoč podjetjem, ki se bodo znašla v težavah zaradi finančne in gospodarske krize, sicer pa verjetno ne bi zašla v težave, je ukrep, ki pomaga prav pretežnim izvoznikom," meni premier, ki pojasnjuje, da bi ta delovna mesta radi ohranili, "ker upravičeno upamo, da se bo sčasoma kriza prevesila v gospodarsko rast, takrat pa bodo ta delovna mesta zelo pomembna".
O odločitvah v smeri večje avtonomije nadzornih svetov in uprav podjetij Pahor zagotavlja, da vse njegovo ravnanje v zadnjem mesecu dni "vodi k večji avtonomiji in s tem k večji odgovornosti". "Zgodba se začne z večjo avtonomijo in z manj inštrukcijami ter z manj političnega vtikanja v zadeve in se konča z odgovornostjo tistih, ki bodo te svobode deležni," dodaja.
Glede kadrovanja Pahor poudarja, da so se za kadrovsko akreditacijski svet odločili "zato, da bo vmesnik med vedno prisotno željo zlasti koalicijskih strank, da poskušajo vplivati na vlado pri njenih kadrovskih odločitvah, in željo vlade, da bi nadzorni sveti opravili svojo vlogo".
Pahor poudarja svojo ambicijo, "da bi ta vlada kot svoj presežek vzpostavila pogoje, v katerih lahko vsakdo ne glede na politično lojalnost do konca razvije svoje talente". "To se mi zdi za majhno skupnost, kakršna je Slovenija, bistveno. Človeški resurs je najpomembnejši resurs, ki ga ta država ima," še pojasnjuje premier.
Za Pahorja je predvsem pomembno, da nova praksa prevladala nad staro: "S tem bodo postavljeni novi standardi, ki jih vsaka naslednja oblast brez hudega odpora, tudi javnosti, ne bo mogla nižati. Uspeva nam vse bolj. To je proces spreminjanja politične kulture, mentalitete, ki bo še trajal. Mi smo družbeni dogovor razširili na številne skupine, vplivne gospodarstvenike, ljudi iz civilne družbe, in to je zagotovilo, da so spremembe možne."
Glede svoje odločitve o imenovanju Dimitrija Rupla za svetovalca za zunanjo politiko predsednik vlade meni, da je pridobil sodelavca z izkušnjami. "Če sem hotel dobiti nekoga, ki mi lahko pove kaj novega, sem potreboval posameznika, ki bo prinesel presežno vrednost. In v tem smislu je dr. Rupel nekaj posebnega," pojasni.
"Če nekdo reče, da Rupel zaradi svoje politične kontroverznosti iz preteklosti ne more opravljati uradniške funkcije, se zavzema za lustracijo," opozarja Pahor in spomni na svoje napovedi, da ne bo "nikogar izključeval zaradi tega, ker je angažiran v politično konkurenčni opciji, ker se z njim v vsem ne strinjam, če ocenim, da lahko njegov talent koristi državi".
O slovenski blokadi pristopnih pogajanj Hrvaške za članstvo v EU pa Pahor meni, da "Bruselj sam ni želel ali hotel tem vprašanjem posvečati pozornosti", saj so očitno "mislili, da bo Slovenija popustila že ob manjšem pritisku z evropske strani".
"Več informacij niso želeli, ker so mislili, da se bo vprašanje rešilo samo po sebi. Šele zdaj so dojemljivi za vsako informacijo," zaključuje Pahor.