Vladajoča politika je tik pred odločitvijo, da generalno državno tožilko Barbaro Brezigar razreši. Čaka le še na premierja Boruta Pahorja. Barbara Brezigar je v pogovoru pojasnila, zakaj v zadevi Baričevič ni posegla v samostojnost tožilca. Biti informiran o preiskovanju in spodbujati preiskovanje, ki ga opravljajo policisti in ki ni odločanje o stvari, ne pomeni prav nobenega posega v pristojnosti drugega tožilca. Ne pomeni nobene nezakonitosti in protiustavnosti, je prepričana generalna državna tožilka. Od parlamenta in vlade pričakuje, da brez predsodkov o »naših« in »vaših« podpirata tožilstvo kot institucijo, pa če so jim posamezni postopki všeč ali ne.
Zaradi vas se maje koalicija, stranke napovedujejo izstop iz vlade. Podporo imate le še pri predsedniku vlade …Ne verjamem, da se zaradi mene maje koalicija. Na vrhovnem tožilstvu se tudi ne ukvarjamo s takimi ugibanji. Težava je v tem, da smo ovirani pri izvajanju tožilske funkcije. Kot generalna državna tožilka pričakujem podporo za neodvisno in strokovno delovanje tožilstva. Zaradi tega se to v demokratični državi ne sme dogajati. V demokratični državi se politika ne more vtikati v delo pri konkretnih zadevah in tudi ne ovirati predstojnikov tožilstva pri zagotavljanju strokovnega, pravočasnega in zakonitega dela.
Tudi to ste najbrž povedali predsedniku vlade Borutu Pahorju. Kaj še?
Predsedniku vlade sem skušala pojasniti, kaj je res in kakšna so naša strokovna stališča. Zdelo se mi je prav, da predsednik zanje ve. V medijih je namreč prevladovalo vse kaj drugega. Pred tem mu nisem nikoli imela priložnosti predstaviti stališča stroke. Pojasnila sem mu vse s svojimi pristojnosti in s temi povezanimi zmotnimi interpretacijami v javnosti.
Premier se je pogovarjal tudi z nekdanjo vodjo specializiranega oddelka Branko Zobec Hrastar, včeraj tudi z vodjo posebne skupine tožilcev Blanko Žgajner. Nenavadno, da se v tednu dni sestane kar s tremi tožilci.
O srečanju z Branko Zobec Hrastar sem bila obveščena iz medijev, kolegica Blanka Žgajner pa me je obvestila, preden je odšla na srečanje. Ocenila je, da je prav, da predsednik vlade pozna tudi stališče skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala oziroma njeno mnenje in ne le mnenje Zobec Hrastarjeve.
Pahorju je koalicija naložila, da naj bo na srečanju med vama in ministrom Zalarjem tudi Zobec Hrastarjeva. Imate kakšne zadržke?
Ne vem, kaj je razlog, da je bila na srečanje povabljena Branka Zobec Hrastar. Vendar pa sestanka nisem sklicala jaz, ampak predsednik vlade. Če bi kdo moral pomisliti na zadržke, je to predsednik vlade.
Kaj menite o zamisli Zalarja, naj bi pristojnost postavljanja generalnega državnega tožilca prenesli na državnotožilski svet? Le pesek v oči zaradi vse več očitkov o poseganju politike v tožilstvo in o prevzemanju celotnega represivnega aparata?
Predloga take spremembe zakona na državnem tožilstvu še ne poznamo. Pričakujemo, da bomo z njim seznanjeni in da bomo imeli možnost strokovnih pripomb in mnenj, da ne bo hitenja pri sprejemanju na račun kakovosti in da bodo morebitna mnenja tudi resno pretehtali na ministrstvu. Tudi taka morebitna sprememba pa ne daje zagotovila, da ne bo več političnih pritiskov na delo tožilstva. Ureditve so lahko take ali drugačne, nobena od njih sama po sebi ne daje zagotovila za nevmešavanje v naše delo. Najprej bi se pri nas morali dogovoriti, da se tožilstvo ne vpleta v dnevnopolitične teme in obračunavanja ter prestižne boje. Od parlamenta in vlade pa pričakujemo, da brez predsodkov o »naših« in »vaših« podpirata tožilstvo kot institucijo, pa če so jim posamezni postopki všeč ali ne.
Predsednik vlade želi dokončno ugotoviti, kaj je bilo narobe v tragediji Baričevič. To se zdi glavni povod za vašo razrešitev, ki jo napoveduje pravosodni minister. Zakaj ste, kot trdi minister, posegli v zadevo Baričevič?
Glede kazensko pravnih vprašanj v teh zadevah najprej pričakujem, da pustijo tožilstvu, da opravi svoje delo, ki ga ima po ustavi in zakonu. Z moje strani ni šlo za nikakršen »poseg«. Tako kot še v kakšni drugi zadevi je šlo najprej za zakonsko obveznost, da me tožilci in policisti specializiranega oddelka (ki so zaposleni na vrhovnem državnem tožilstvu in so tako naša preiskovalna ekipa) o njih sproti in nemudoma obveščajo. To jim nalaga zakon in je namenjeno temu, da lahko generalni državni tožilec izvaja svoje pristojnosti – od morebitnega obveščanja javnosti do skrbi za pravočasno, strokovno in temeljito preiskavo. Primer obravnavata tudi dve tožilski enoti. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani glede morebitnega mučenja živali in morebitne zlorabe pri vrnitvi psov lastniku, specializirani oddelek pri skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pa ga preiskuje z vidika morebitne zlorabe ali nepravilnosti s strani policistov, ki bi se lahko pokazale v kaznivih dejanjih. Omenim naj le pozno in nepopolno obveščanje dežurnega državnega tožilca in to, da je bila na spletu objavljena fotografija pokojnega na kraju dogodka. Vse to seveda še ne pomeni, da je šlo za kazniva dejanja.
VEČ V TISKANI IZDAJI