Poslanke in poslanci danes obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Interpelacijo so 23. februarja vložili poslanci SDS in sicer zaradi po njihovo neustreznega izvrševanja 8. točke odločbe ustavnega sodišča v zvezi s t.i. izbrisanimi. Kresalova je očitke iz interpelacije zavrnila.
V tem trenutku je najbolj problematično, da koalicija negira jedro zgodbe o t.i. izbrisanih, je v začetku seje, na kateri bodo poslanci razpravljali o interpelaciji ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, dejal poslanec SDS Branko Grims. Ob tem je dodal, da je bistvo zgodbe kupovanje novih volivcev in velikanski strošek za davkoplačevalce.Grims je uvodoma poudaril, da današnje razprave ne bi bilo, če bi bila vladajoča koalicija sposobna z opozicijo poiskati konsenz o ustavnem zakonu. Tega so v opoziciji vložili in v njem predlagali obravnavo vsakega primera med t.i. izbrisanimi posebej, a pripravljenosti za pogovor po besedah poslanca SDS ni bilo. Kot je prepričan, gre pri ravnanju koalicije za politični prestiž in pridobivanje novih volivcev.
Meni, da bodo t.i. izbrisani dobili odškodnine. Ob tem je navedel primer, da je Aleksandar Todorović že dobil pozitivno sodbo, ki predvideva odškodnino, ki bi skupaj z obrestmi po Grimsovo znašala do 55.000 evrov. Iz tega vidika lahko po njegovem trdimo, da so bile zadnje volitve velika volilna prevara.
Grims je omenil tudi obisk predsednika odbora DZ za zunanjo politiko Iva Vajgla v Beogradu, kjer je slednji napovedal izdajo odločb in izplačilo odškodnin. Poslanec SDS se je vprašal, "komu se ta oblast čuti odgovorna", saj je bilo povelje za napad na Slovenijo izdano ravno v Beogradu.
Kresalovi Grims očita, da je k urejanju problematike pristopila na neustrezen način. Že sam izraz izbrisani ima po njegovih besedah politično noto, ki je zanj napačna. Kot je pojasnil, se je uporabljal v primeru baltskih držav, kjer se je to dejansko zgodilo, medtem ko je v Sloveniji uporaba tega izraza zavajajoča. Prepričan je, da nobena svetovna država ni ravnala tako "benevolentno" v času svojega nastanka. V Sloveniji je po njegovem namreč prišlo zgolj do prenosa v register tujcev, izbrisan pa ni nihče.
Zavrnil je namige, da bi pri dejanjih, opravljenih pri tem prenosu, kdo ravnal nezakonito. Ustavno sodišče pa je po njegovih besedah razsodilo za deset let nazaj, vendar o 81. členu zakona o tujcih, o katerem sploh ne bi smelo. Pri tem se je Grims skliceval na mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Toneta Jerovška. Kot je dejal Grims, si je ustavno sodišče dovolilo, da je poseglo v temeljno ustavno listino in razglasilo njen del za neustaven, kar "je popoln absurd".
Omenil je, da sta ustavni zakon, ki ga predlaga opozicija, sicer podprla tudi nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek in premier Borut Pahor, ki se je kasneje premislil.
Grims Kresalovi očita tudi ignoriranje referendumske odločitve, saj ima ljudstvo v demokraciji najvišjo oblast. Med drugim je opozoril, da so žrtve vojnega nasilja v neenakopravnem položaju v primerjavi s t.i. izbrisanimi.
Brez ustavnega zakona po njegovih besedah ni mogoče izločiti špekulantov in agresorjev, ki bodo, kot je dejal, tudi med tistimi, ki bodo prejeli te odločbe in odškodnine. Stroški pa po Grimsovo že nastajajo, in sicer zaradi samega izdajanja odločb. Kasneje pa bodo nastali tudi sodni in odvetniški stroški, nato pa odškodnine, je še pojasnil Grims.
Predsednik vlade Borut Pahor je v današnji predstavitvi stališča vlade do interpelacije znova podprl interpelirano ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Kot je povedal, Kresalova z izdajanjem odločb izbrisanim zgolj izpolnjuje odločbo ustavnega sodišča, in zavrnil navedbe, da bodo odločbe sprožile množično vlaganje odškodnin.
Kot je uvodoma spomnil Pahor, izdajanje odločb izbrisanim temelji neposredno na odločbi ustavnega sodišča, to pa mora "zrela politika spoštovati, čeprav je dopustno, da imamo zoper njo različne poglede".
Izdajanje odločb se po besedah Pahorja v času gospodarske in finančne krize mogoče zdi napačna odločitev, vendar to po njegovem nikakor ni. Po njegovem gre namreč pri tem za tisto vrsto odločitve, "ki postavi družbo na trdne temelje in s tem ponudi izhod iz te negotovosti. Ureditev statusa izbrisanih uveljavlja trdne pravne in etične temelje za prihodnost. Krize namreč ne moremo samo ekonomsko preživeti, ampak moramo iz nje iziti tudi vrednostno močnejši," je dejal.
Ob tem je Pahor potrdil navedbe Branka Grimsa (SDS), da sta pred leti skupaj z nekdanjim predsednikom države pokojnim Janezom Drnovškom razmišljala o tem, da bi problem izbrisanih rešili z ustavnim zakonom, "vendar sem na koncu prišel do spoznanja, da taka rešitev ne bi bila ne pravno korektna ne pravična, zato sem to iskanje opustil".
Zavrnil je tudi navedbe, da izbris vzpostavlja odškodninsko odgovornost države. Po njegovem se odškodninska odgovornost vzpostavi šele, ko je dokazana z njim povzročena škoda. Dodal je, da je bilo v zadnjih letih vloženih 30 tožb, od katerih jih je šest pravnomočnih, pri nobeni izmed njih pa izbrisanim ni bila določena odškodnina.
Glede navedb, da se med izbrisanimi skrivajo tudi agresorji na Slovenijo, pa je dejal, da naj tisti, ki tako misli, "sproži ustrezne postopke".
Notranja ministrica Katarina Kresal je v uvodu današnje razprave o interpelaciji ponovno zavrnila vse očitke, ki ji jih očitajo predlagatelji interpelacije. Povedala je, da so stvari v primeru izbrisanih strokovno, pravno etično in moralno jasne, interpelacija pa je "interpelacija zoper zdrav razum, ustavo in enakost pred zakonom".
Zgodba o izbrisanih je po njenih besedah zgodba o izključevanju, odvzemu pravic, delitvi na vaše in naše ter zgodba o najbolj množični kršitvi slovenske ustave po osamosvojitvi. "Je zgodba kolektivnega zanikanja, politične manipulacije in negiranja pravne države," je v uvodu dejala Kresalova.
Povedala je, da so izdajanje odločb izbrisanim kot pravno-strokovno dopustno označili številni pravni strokovnjaki - dekan pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat, profesor na isti fakulteti Miro Cerar, nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, nekdanji ustavni sodnik in pravosodni minister v prejšnji vladi Lovro Šturm in drugi.
Ob tem je zavrnila navedbe, da bo izdajanje odločb omogočilo vlaganje zahtevkov za izplačilo odškodnin. Od prvih groženj z odškodninami je minilo že šest let in "kaj se je zgodilo? Nič. Število izplačanih ali pravnomočno dosojenih odškodnin ostaja nič evrov", je dejala in dodala, da je v času krize, ko so stiske in strah ljudi realni, "nesramno in nedostojno", da se boj za politični prestiž bije na hrbtih slovenskih delavk, delavcev, upokojencev, študentov in brezposelnih.
Govorica, ki jo predlagatelji interpelacije uporabljajo pri izbrisanih, je po mnenju ministrice enaka govorici, ki odpira tiste rane iz konca druge svetovne vojne, ki še vedno usodno delijo Slovence. "Metodo, ki jo obsojate v enem primeru, sami zlorabljate na hrbtu izbrisanih. To zavračam," je dejala in dodala, da ima kot "političarka druge generacije, ki je na Pravni fakulteti študirala ravno v času nastajanja slovenske države, to prednost, da me ne preganjajo duhovi in okostnjaki iz preteklosti".
Poudarila je tudi, da izdajanje odločb temelji na ustavni odločbi, ki jo je treba spoštovati.
Na koncu je napovedala, da bo v razpravi o interpelaciji zavrgla vse očitke iz interpelacije, pri tem pa poslanke in poslance pozvala, da se ji pri tem pridružijo.
"Ne moremo dati pravic tistim, ki so dvignili roko nad Slovenijo," je v nadaljevanju današnje seje DZ, na kateri poslanci razpravljajo o interpelaciji ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, dejal poslanec SNS Srečko Prijatelj. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa trdi, da se je krivica zgodila prav vsem, ki jih je izbris doletel.
Po prepričanju Srečka Prijatelja (SNS) "ne pride v poštev, da bi tisti, ki so delovali špekulativno", sedaj lahko zahtevali pravice. Prijatelj se je zavzel za posamično reševanje problematike - po njegovo bi bilo v tem primeru treba uporabiti "mikroskop". V Sloveniji je poleg tega po njegovih besedah kar nekaj zakonov, ki so v neskladju z ustavo, pa to vlade "prav nič ne zanima".
Kot je dejal Prijatelj, bo do finančnih zahtevkov prišlo, ob tem pa je tudi on navedel primer Aleksandra Todorovića. Izbrisani so sicer lahko predmet reševanja, a šele tedaj, "ko bo Slovenija rešila vse odprte probleme, ki jih ima na področju kriminala, klientelizma, korupcije, in ti problemi imajo za posledico danes zelo veliko socialno nestabilnost".
Po mnenju vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica gre pri ravnanju ministrice Kresalove za izvrševanje ustavne odločbe in za pravno državo. Na formalni ravni po njegovih besedah žal nihče ne more povrniti "let negotovosti, trpljenja", ki jih je 26.000 ljudem prinesel nenaden izbris.
Kot je pojasnil, je ustavno sodišče jasno ugotovilo, da "se je krivica zgodila prav vsem, ki jih je to doletelo". Na drugi strani pa "nasprotniki poprave krivic uporabljajo različna zavajanja in manipulacije". Ob tem je Sajovic poudaril, da niti v temeljni ustavni listini niti v zakonu o tujcih ni bila predvidena obveznost ureditve statusa. Po njegovih besedah tudi ni šlo v večini za pripadnike agresorske vojske, saj "danes vemo", da je med njimi veliko žensk in otrok.
Franc Žnidaršič (DeSUS) je v predstavitvi stališč PS povedal, da interpelacija zoper ministrico Katarino Kresal pomeni napad na pravno državo in njeno ustavno ureditev ter sramoto za opozicijo. Gvido Kres pa je napovedal, da bodo v poslanski SLS interpelacijo podprli, če bo ministrica še naprej vztrajala pri izdajanju odločb izbrisanim.
Za Žnidaršiča je interpelacija "dno neke politike, ki ne bi smela nikoli več dobiti javne podpore, če ne želimo dokončno pokopati pravne države". Opozoril je, da lahko v primeru, da se "uveljavi načelo, ki ga zagovarja opozicija, izbris postane stalna praksa. To pa je nevarno za vse," je dejal.
Po njegovem ministrica z izdajanjem odločb zgolj spoštuje odločbo ustavnega sodišča in popravlja krivico, ki jo je izbrisanim z izbrisom povzročila država. Astronomske zneske, ki naj bi jih z odškodninami zaradi odločb, ki jih izdaja ministrica, izplačali izbrisanim, pa vidi kot izmišljotine, "ki pa utegnejo pasti na plodna tla pri revnih in tistih, ki bi potrebovali pomoč".
Gvido Kres je ocenil, da 8. točka ustavne odločbe, na katero se pri izdajanju odločb izbrisanim sklicuje ministrica, ne pomeni, da lahko "kar tako in počez brez zakonske podlage izdaja odločbe". Prav tako "ne pomeni, da pri tem ni dolžna preverjati dejanskega stanja in vsakega primera posebej".
Pri problemu izbrisanih bi bilo treba po njegovem poiskati zakonito in najbolj pravično rešitev za obe strani, to je državo na eni in nekdanje državljane SFRJ na drugi strani, to pa je po njegovem mogoče le z ustavnim zakonom. Ta je namreč po njegovem prepričanju "zaradi vseh vmesnih dogodkov in nelegalnih odločb" edini način, s katerim bi bilo mogoče še rešiti nastali položaj.
Glede izbrisa pa je opozoril, da ko se zgodijo napake, "se zgodijo tudi žalostne zgodbe. Vendar Slovenci nismo taki grdobneži, kot se govori," je dejal in spomnil, da je bilo izbrisanim, kljub temu, da si niso uredili statusa, omogočeno živeti v Sloveniji.
Vinko Gorenak (SDS) je prepričan, da je interpelacija zoper ministrico Katarino Kresal upravičena, ker je ministrica z začetkom izdajanja odločb poteptala referendumsko voljo. Miran Potrč (SD) pa ocenjuje, da gre pri njej za politični konstrukt, s katerim podpisniki dokazujejo, da niso sposobni priznati napake in popraviti krivice.
Problem izbrisanih je po besedah poslanca SDS eskaliral po letih 1996 in 1997, ko se je pojavila predsednica Helsinškega monitorja Neva Miklavčič Predan. Kot je dejal, so bile njene prve številke 300.000 izbrisanih, po intervencijah na notranjem ministrstvu se je ta številka znižala na 150 tisoč, leta 1996 pa na 30 tisoč. Prav Miklavčič Predanova pa je "tista oseba, ki je v aferi Vič Holmec vztrajno trdila, da so se na Holmcu dogajali vojni zločini", kljub temu, da je tožilstvo v Slovenj Gradcu dogodke na Holmcu preiskalo, je povedal Gorenak.
Kasneje se je medijska kampanja po njegovem še stopnjevala, podobno kot danes. Med drugim je omenil, da dokumenti v Sloveniji nikoli niso bili uničeni na način, kot se to prikazuje v javnosti, saj se tu dokumente preluknja.
Besedi izbris in izbrisani sta po njegovem "namerna izmišljotina". "Takrat zakonodaja nikjer in nikogar ni silila v sprejem slovenskega državljanstva. Dovoljevala je torej tudi bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Odločiti se je bilo treba, samo odločiti se je bilo treba, mnogi se niso," je pojasnil.
Poudaril je tudi, da je slovenski model urejanja statusa drugih državljanov temeljito proučil Svet Evrope in ga kot vzornega predlagal za uporabo nekaterim drugim, "recimo baltskim državam".
Tudi Gorenak je omenil primer Aleksandra Todorovića, ki je po besedah poslanca ob neki priložnosti dejal, da za državljanstvo ni zaprosil, ker se mu je to zdelo "necivilizacijsko". Opozoril je, da mu za to ni vseeno predvsem zaradi veteranov vojne za Slovenijo.
V predvolilnem času po njegovih besedah v LDS ni najti nobenega zapisa o izdajanju odločb in odškodninah. Odločbe pa bodo, kot je poudaril, podlaga za ločene premoženjsko pravne postopke zoper državo. Ob tem je še poudaril, da je bila referendumska volja poteptana in da v SDS nikoli niso rekli, da niso pripravljeni popraviti krivico vsem tistim, ki jim je bila storjena.
Miran Potrč iz SD pa je prepričan, da izbris leta 1992 ni bil naključen, hkrati pa je bil po njegovem neustaven in nezakonit. Izrazil je obžalovanje, da se danes za obrambo te nezakonitosti uporabljajo vsa sredstva, "od potvarjanja dejstev do zamegljevanja".
V predstavitvi stališča poslanske skupine SD je zavrnil navedbe vlagateljev interpelacije, da bodo odločbe služile kot podlaga za izplačilo odškodnin. V zvezi s tem je dejal, da so bili leta 2004, ko je takratni notranji minister Rado Bohinc izdal prvih 4500 odločb izbrisanim, na podlagi tega vloženi "le trije zahtevki" za odškodnine, od katerih do danes še noben ni postal pravnomočen.
Neresnične se mu zdijo tudi navedbe, da se z izdajanjem odločb ignorira leta 2004 izvedeni referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih. Po njegovem je bilo na referendumu odločeno le o tem, da omenjeni zakon ni potreben, medtem ko se o tem, "da se zagotovi pravica izbrisanim do stalnega prebivališča, ni odločalo, saj je bilo o tem že odločeno z veljavno odločbo ustavnega sodišča".
Izdajanje odločb po njegovih besedah ne ustvarja neenakosti med tistimi, ki jim bo odločba izdana neposredno na podlagi ustavne odločbe in tistimi, za katere bodo pogoje za izdajo odločbe še določili s posebnim zakonom. Po njegovem takšna rešitev dejansko ustvarja enakopravnost.
Cveta Zalokar Oražem je v predstavitvi stališča poslanske skupine Zaresa ocenila, da je dežela, kjer kršitelji zakonov postajajo branilci pravne države, čudna.
Pri vprašanju o izbrisanih gre po njenem za veliko krivico in napako, hkrati pa nas "postavlja pred dilemo, ali smo še in ali še zmoremo biti pravna država. Gre za pravičnost in katarzo, ali bomo znali reči, da je nekaj narobe in bomo znali to tudi popraviti," je dejala in dodala, da pri spoštovanju odločbe ustavnega sodišča ne gre samo za spoštovanje odločb sodišča, ampak veliko več, to je "spoštovanje pravne države".
Kot laž je označila navedbe Branka Grimsa, da pri izbrisanih dejansko ni šlo za izbris, pač pa le prenos iz registra prebivalcev s stalnim prebivališčem v register tujcev. "V primeru izbrisanih je definitivno šlo za odvzem že pridobljenega statusa stalnega prebivališča," je dejala in dodala, da država tistim, ki bi si morali urediti status, ni povedala, da bodo, če si statusa ne bodo uredili, izgubili stalno prebivališče.
Na koncu je zavrnila še navedbe, da se med izbrisanimi skrivajo agresorji na Slovenijo, in izrazila prepričanje, da vlagatelji interpelacije natančno vedo, da ministrica z izdajanjem odločb ravna pravilno. Slednje po njenem dokazuje tudi napoved SDS pred volitvami leta 2004, da bo v primeru prevzema oblasti revidirala vse odločbe, ki jih je leta 2004 izdal takratni notranji minister Rado Bohinc. "Revidirali niso niti ene," je dejala.
DZ nadaljuje razpravo o interpelaciji zoper ministrico Katarino Kresal. Trenutno svoja stališča do nje predstavljajo poslanke in poslanci. Janez Janša (SDS) je navedbe, da izdajanje odločb ni povezano z državljanstvom, označil kot "poniglavo sprenevedanje", Franci Kek (Zares) pa je zavrnil trditve, da gre pri odločbah za kupovanje novih volilcev.
Po besedah predsednika SDS in poslanca Janeza Janše je kategorija t.i. izbrisanih začela nastajati po Daytonskih sporazumih, ko "je postalo jasno, da bo Slovenija odskočila od bivšega jugoslovanskega prostora". Kot je povedal, si je status uredilo 200.000 ljudi, ki so prišli v Slovenijo v času bivše Jugoslavije. Slovenija je po njegovih besedah namreč dala daleč najbolj liberalne možnosti od vseh držav, ki so nastajale. "Nobenih pogojev ni bilo potrebno izpolnjevati, niti slovenskega jezika ni bilo treba znati, to je temeljni pogoj vsake države," je poudaril.
18.000 oziroma 25.000 t.i. izbrisanih je za Janšo "popolnoma izmišljena številka. Trditi, da je bilo v tem času izbrisanih 25.000 ljudi, po njegovih besedah pomeni trditi, da je v Sloveniji 17 let živelo brez vsakega statusa za velikost petih povprečnih občin prebivalstva. "To ni možno niti na Madagaskarju, kaj šele v Sloveniji," je poudaril. Upravičenih primerov pa je po njegovem le "nekaj sto, morda tisoč in še nekaj".
Izpostavil je, da se problematizira zakon, ki je bil sprejet prej, kot je bila sprejeta ustava. "Zakon o tujcih je bil sprejet konec pomladi leta 1991, ustava pa je bila sprejeta decembra istega leta, torej tudi teoretično zakon takrat ni mogel biti protiustaven, ker ustave še ni bilo," je zatrdil.
Da izdajanje odločb nima povezave z državljanstvom, je zanj "poniglavo sprenevedanje". Ključni pogoj za državljanstvo namreč je, da je nekdo vsaj deset let v neki državi, je povedal. Državljani so po njegovih besedah tudi volivci - in to je tudi razlog, da je domnevno število t.i. izbrisanih naraslo na 25.000, je pojasnil.
Spomnil je na referendum, na katerem je "plebiscitarna večina" zavrnila izdajanje odločb, in se znova zavzel za rešitev problematike po ustavnem zakonu. Janša je tudi prepričan, da bi se zaradi tistih, ki bi se vrnili iz držav nekdanje Jugoslavije, neposredno okrepil pritisk na javne finance.
Franci Kek (Zares) pa je zavrnil navedbe, da se z izbrisanimi kupuje volivce. Če bi bilo temu res tako, bi oblast, ki je od leta 1992 do leta 2004 vodila vlado, to že storila, vendar tega ni naredila, je dejal. Glede navedb, da so med izbrisanimi tudi agresorji, pa je predlagatelje vprašal, zakaj jih, ko so bili na vladi, niso zaprli.
Za Toneta Anderliča (LDS) interpelacija ni dobro pripravljena. Po njegovem je nastala zgolj kot odgovor na neuspešno sklicane izredne seje DZ in odborov na temo izbrisanih. Zavrnil je tudi navedbe opozicijskih poslancev, da dopolnilne odločbe, ki jih izdaja Kresalova, ne pomenijo individualne obravnave vsakega izbrisanega. Po njegovem je namreč moral imeti vsak "pred tem urejen nek status in pri vsakem se je ugotavljajo", kaj se je dogodilo pri prestavljanju iz ene v drugo evidenco".
Vito Rožej (Zares) pa je poudaril, da se ne strinja, da bi v primeru izbrisanih šlo za dilemo za ali proti patriotizmu. Izbrisani bi si po njegovih besedah "zaslužili v državnem zboru eno spoštljivo minuto tišine". Kot je poudaril, je po 17 letih napake le težko priznati, pri reševanju problematike pa gre po njegovem za "občečloveško etiko".
Bogdan Barovič (SNS) je kot lažne zavrnil navedbe, da gre pri izdajanju odločb za moralno popravo krivic izbrisanim. Po njegovem gre pri izdajanju predvsem za željo izbrisanih, da dobijo odškodnine. Tudi zato po njegovem zanj "ni Boga, predsednika vlade, ministra ali ministrice", ki bi ga prepričal, da bo DZ z izdajanjem odločb popravljal krivico izbrisanim. "Popravljali bomo krivico, ki so si jo ti ljudje samo storili," je dejal.
Prava tarča interpelacije ni ministrica, ampak odločba ustavnega sodišča, je v nadaljevanju razprave o interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal povedala poslanka SD Silva Črnugelj. Poslanec SDS France Cukjati pa meni, da je "ravnati zgolj po odločbi ustavnega sodišča brez zakonske podlage protiustavno".
Po mnenju Črnugeljeve prava tarča interpelacije ni ministrica, ampak odločba ustavnega sodišča, zato "interpelacija ni zgolj polemika z ministrico, ampak tudi z ustavnim sodiščem", kot taka pa napad na pravno državo.
France Cukjati je v svoji razpravi opozoril na "kolizijo med ustavo in odločbo ustavnega sodišča". Ne upravna enota ne ministrstvo po njegovih besedah ne more izdajati odločb brez zakonskega temelja. Ustavno sodišče po njegovih besedah lahko postavi rok državnemu zboru, nima pa zakonodajne moči. "Mora spoštovati ustavne zakone, mora spoštovati ustavo. Če tega ni, je konec pravne države," je poudaril. Vprašal se je, čemu državni zbor sploh deluje, če ustavo sprejema ustavno sodišče.
Darja Lavtižar Bebler (SD) je v svoji razpravi opozorila na kritike mednarodnih organizacij. Prepričana je, da predlagatelji priporočila slednjih ignorirajo. "Če imate domovino v resnici radi, ji ne delajte tega, kar počnete danes. Ohranite vsaj malo dostojanstva," je poudarila in dodala, da "o spoštovanju načela zaupanja v pravno državo in načela o pravni varnosti sploh ne kaže izgubljati besed".
Eva Irgl (SDS) je prepričana, da gre pri izdajanju odločb izbrisanim za zlorabo ministrstva za politične namene. Ob tem je opozorila tudi na po njenem dvojna merila vlade Boruta Pahorja. Že od kar je na oblasti SD, se namreč po njenem dogaja, da se ne z enako vnemo kot za izbrisane zavzema za vse tiste, ki so bili namensko likvidirani in dokončno izbrisani po drugi svetovni vojni. Po njenem pa je problem povojnih pobojev bistveno starejši, zato bi ga bilo treba obravnavati prednostno.
Po besedah Melite Župevc (SD) je bila opozicija že v preteklosti "precej inovativna pri vlaganju interpelacij", v tem primeru pa je "prekosila sama sebe". "Notranjo ministrico interpelira, ker spoštuje odločbo ustavnega sodišča, načela pravne države," je poudarila. Med drugim je izpostavila, da je izbrisanih 25.000 ljudi, vloženih pa 30 tožb, v katerih ni bilo pravnomočno prisojenih odškodnin.
Silven Majhenič (SNS) pa ocenjuje, da do sedaj nobena oblast ni naredila ničesar, zato se po njegovem tudi zdaj ne bo zgodilo nič, saj zato "ni pravega interesa". Glede osamosvojiteljev meni, da "to niso kavboji, kot jih žaljivo omenjajo v koaliciji, ampak zaslužni ljudje za osamosvojitev Slovenije". Prav tako se mu "obrača želodec, ko izbrisani govorijo poslancem, da so lažnivci in zoper njih vlagajo tožbe".
DZ še razpravlja o interpelaciji zoper ministrico Katarino Kresal. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je dejala, da politika, ki izrablja stisko določene skupine ljudi za svoj politični vzpon, ni vredna doseženega položaja. Zvonko Černač (SDS) meni, da je izdajanje odločb neustavno, in bomo na tak način vsi plačali visoko ceno.
Ministrica za javno upravo tako kot nedopustno ocenjuje, da se trpečega hujska proti trpečemu zaradi situacije, ki jo je zakrivila država.
"Diskurz sovraštva se ponovno poskuša prodajati kot argument," je dejala Pavlinič Krebsova in spomnila na opozorila opozicije v času, ko je bil notranji minister Rado Bohinc, da jo bo zaradi politične podpore izbrisanim "politično odplaknilo". Kot je ugotavljala, jo tudi je odplaknilo zaradi "istega diskurza, demagogije, laži, ki jih znate tako uspešno širiti". Krebsova sicer meni, da so ljudje sedaj že spregledali ta diskurz.
Prav tako je ministrica poudarila, da so zaradi tedanjega pravnega reda ljudem, ki so bivali v Sloveniji, "postavili standarde, kot da ne bivajo v Sloveniji". "Tam je bila vojna, dokazati so morali, da imajo stanovanje, dokazati, da imajo sredstva za preživljanje, dokazati torej razlog za bivanje v Republiki Sloveniji, kot da bi prišli prvič v Slovenijo," je spomnila Krebsova. Dodala je, da so nasprotno tujci iz drugih držav "avtomatično stopili v status tujcev v novi državi".
Po besedah Zvonka Černača (SDS) se skuša s strani koalicije dati vtis, da vladajoči branijo pravno državo, opozicija pa jo z interpelacijo ruši. To je po mnenju poslanca "zelo poenostavljena manipulacija s strani tistih, ki pravni red uporabljajo samo v tistem delu, ki jim ustreza in za tiste, ki jim ustreza".
"Konkretni primeri pa za vas ne obstajajo. T.i. branilci pravne države si ustavo razlagajo tako kot delovanje v politiki - domačijsko in ukrojeno po posameznikih," je izpostavil. T.i. branilci pravne države lahko po njegovih besedah rečejo, kar želijo, lažejo, blatijo, pa se jim ne bo nič zgodilo.
Pri tem je poudaril, da odločba ustavnega sodišča ne more biti temelj za izdajo konkretnih odločb, zato gre pri tem "za nespoštovanje ustave, za kršitev številnih odločb zakonodaje, ko se te odločbe izdajajo počez, brez ugotovitve dejanskega stanja in brez zakonske podlage". Obenem Černač še ocenjuje, da bodo odločbe podlage za odškodnine.
Problem se po njegovih besedah po tej neustavni poti ne bo uredil in bomo na koncu vsi skupaj plačali visoko ceno. "Edina častna pot iz te zagate bi bil odstop ministrice in podpora ustavnemu zakonu," je prepričan Černač, ki je trditve koalicije, da predlagatelji interpelacije ne spoštujejo odločitev ustavnega sodišča, označil za podtikanja.
Ivo Vajgl (Zares) je opozoril, da je bilo k njegovim besedam, ki jih je izrekel v Beogradu, pripisanih veliko laži. Po njegovo je bilo namreč jasno, da bodo razpravo o izbrisanih izsilili.
Kot je dejal, je bilo med drugo svetovno vojno in po njej storjenih veliko krivic, ki jih ni mogoče popraviti. Ob tem se je vprašal, ali bomo sposobni tiste mere solidarnosti in sočutja, ki je potrebna, da se soočimo s preteklostjo, "če se bomo uničili z retoriko nestrpnosti, sovraštva in nekulture".
Po njegovih besedah so razlogi, navedeni za sklic interpelacije, krinka za glavni strateški cilj tj. ustvariti psihozo nekih izrednih razmer. "Nudite nam partnerstvo, a kako naj vam verjamemo, če imate neprestano v mislih, kako nas zaplesti v neke zgodbe, ki z resničnimi problemi ljudi nimajo zveze," se sprašuje Vajgl.
Rudolf Petan (SDS) pa je prepričan, da izbrisa ni bilo, "zato tudi odškodnin ne more biti". Spomnil je, da so pristojni organi prebivalce trikrat pisno pozvali, naj si uredijo status, za kar so potrebovali minimalne dokumente. "90 odstotkov si ga je uredilo, od ostalih pa smo dobivali vrnjene kuverte z napisom 'neznan', 'naslova ni' ali podobno," je dejal.
Prav tako poslanec SDS opozarja, da so t.i. izbrisani odšli v Bruselj v času, ko schengen še ni veljal, za kar so očitno potrebovali veljavne dokumente. Odškodnine, ki bi se lahko izplačale na podlagi izdanih odločb t.i. izbrisanim, pa bi lahko skupno znašale tudi milijardo evrov, je še poudaril.