Župan Zoran Janković z oderuškimi globami za prometne prekrške krpa mestno blagajno. Akcija ljubljanskega mestnega redarstva, ki je voznike zasulo s položnicami za prometne prekrške, stare tudi več kot leto dni, kaže na inkasantsko mentaliteto župana Zorana Jankovića. Rezultat ni izboljšana varnost v prometu, pač pa ogorčenje ljudi.
Ljubljanski mestni redarji so na začetku lanskega leta začeli uporabljati dva mobilna radarja v škodah roomster in v desetih mesecih ugotovili kar 26 tisoč prekoračitev hitrosti. Po zakonu občinski redarji nimajo pravice ustaviti voznika, tako da ti sploh niso vedeli, da so storili prekršek, ki ga je registriral radar. Toda namesto da bi jim z redarstva plačilne naloge poslali v nekaj dneh ali največ tednih, jih pošiljajo v zadnjem času, torej tudi več kot leto dni od storjenih prekrškov.Pri redarstvu se izgovarjajo, da prej zaradi pomanjkljive programske opreme niso mogli izdajati večjega števila plačilnih nalogov. Zdaj bodo z njimi izdatno polnili mestni proračun, gre za več milijonov evrov zgolj za globe za lanskoletne prekrške. Veliko število voznikov bo zaradi kazenskih točk ostalo celo brez vozniškega dovoljenja. Strokovnjaki s kazenskega in prometnega področja so si enotni, da to kaznovanje ni legitimno, nekateri so prepričano, da ni niti legalno, toda vozniki se verjetno ne bodo mogli izogniti sankcijam.
Vprašljiva ustavnost
Po zakonu o varnosti cestnega prometa velja za storilca pri opisanem načinu ugotavljanja prekrškov zaradi prehitre vožnje lastnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe vozila (na primer, ko vozi službeno vozilo), razen če dokaže, da prekrška ni storil. In prav to je eden od razlogov, zakaj morajo biti postopki policije in redarstva v takih primerih hitri, navsezadnje je v zakonu o prekrških določen hitri postopek.
Voznik lahko za minuli teden dni, morda tudi mesec dni dokazuje, da v času prekrška vozila ni vozil (torej ni kriv za prekršek), skoraj nemogoče pa je to dokazovati za pol leta, eno leto ali celo daljši čas v preteklosti. S fotografij vozil, posnetih z radarjem, ki jih ljubljansko redarstvo pod vodstvom Andreja Orača pošilja skupaj s položnicami, namreč ni razvidna identiteta voznika, to tudi ni namen posnetka, pač pa le vozilo in registrska številka.
Prav zaradi velike časovne oddaljenosti med prekrškom in plačilnim nalogom je v ljubljanskem primeru po mnenju odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja iz odvetniške družbe Čeferin vprašljiva ustavna pravica lastnikov vozil do možnosti obrambe po 29. členu ustave. Pri tem mnogi lastniki zmotno mislijo, da so ob svojem dokazovanju, da v kritičnem trenutku niso vozili, dolžni povedati, kdo je vozil.
Tega jim ni treba, saj v kaznovalnih postopkih obdolženci niso dolžni ničesar izpovedati zoper svoje bližnje, prav ti pa so najpogostejši vozniki, kadar ne vozi lastnik. Kot pravi Kovačič, je nadzor prometa z radarji najbrž nujen, s tem da se na nevarnih odsekih postavijo stacionarni radarji, za katere ljudje vedo in posebej pazijo na hitrost, s čimer se izboljša prometna varnost.
VEČ V TISKANI IZDAJI