Natasha Diddee Svet24.si

Priljubljena blogerka leta živela brez želodca, ...

plimovanje, piran, obala, morje, poplava-2023 Svet24.si

V Sloveniji je povprečen občan zadolžen za 629 ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

doncic Ekipa24.si

Zaigralo vam bo srce! Ste videli, v kakšni majici...

lara, topki, skrito-v-raju Njena.si

Skrito v raju: Skrivnost Larinih pletenih topkov

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Infond insolventen

Deli na:

Na Ljubljanski borzi je prišlo do dveh novih milijonskih poslov s svežnji delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, ki jih je za najem posojil zastavil Infond Holding in so mu jih banke zasegle. Infond Holding so sicer že sredine prodaje zaseženih delnic privedle do ugotovitve, da je podan razlog plačilne nesposobnosti oz. insolventnosti.

Na Ljubljanski borzi je prišlo do dveh novih milijonskih poslov s svežnji delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, ki jih je za najem posojil zastavil Infond Holding in so mu jih banke zasegle. Infond Holding so sicer že sredine prodaje zaseženih delnic privedle do ugotovitve, da je podan razlog plačilne nesposobnosti oz. insolventnosti.

Vrednost četrtkovega Mercatorjevega svežnja delnic je znašala 16,7 milijona evrov, vrednost svežnja z delnicami Pivovarne Laško pa 9,2 milijona evrov.

Vrednost Mercatorjevih delnic v svežnju je bila enaka sredinemu enotnemu tečaju, in sicer se je 100.100 delnic Mercatorja prodalo po 167,15 evra za delnico. Sveženj naj bi tako obsegal 4,87 odstotka družbe, vrednost posla pa je znašala 16.731.715 evrov. Sveženj s Pivovarno Laško pa je obsegal 285.463 delnic oz. 2,89 odstotka družbe, ki so se prodale po 32,31 evra, vrednost posla pa je znašala 9.223.309 evrov. Svežnja naj bi zasegla in prodala Abanka Vipa.

S tem je sledila sredini potezi NLB, ki je na Ljubljanski borzi prodala 23,5-odstotni delež Pivovarne Laško in 10,75-odstotni delež Mercatorja, s katerima je Infond Holding zavaroval 130-milijonsko posojilo. Večji del je kupila družba Fin-Do, ki je v lasti NLB, 3,9-odstotni delež pivovarne pa je kupil Publikum Fin, kar sta v četrtek z objavo na spletni strani Ljubljanske borze potrdila tudi Mercator in Pivovarna Laško. V sredo sta bila prodana še manjša svežnja delnic teh družb, prodala naj bi jih Banka Celje.

Lastniški delež Infond Holdinga v Pivovarni Laško se je tako s 55 odstotkov spustil na približno 24,4 odstotka, v Mercatorju pa s 24,9 odstotka na 6,5 odstotka, vendar je večina omenjenih deležev tudi zastavljena pri bankah.

Infond Holding je iz računovodskih izkazov, pripravljenih v sredo, ugotovil, da je pri družbi podan razlog insolventnosti. Kot navaja v četrtkovem sporočilu, ugotovitvenega sklepa še ni sprejela, saj računovodski izkazi temeljijo na v javnosti objavljenih podatkih.

"V kolikor držijo v javnosti objavljeni podatki, s katerimi je družba pripravila računovodske izkaze na dan 5. avgust 2009, izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami presega polovico osnovnega kapitala družbe in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv," je Infond Holding objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Ko bo družba pridobila vsa relevantna dejstva, bo uprava sprejela ustrezen ugotovitveni sklep o nastopu razloga insolventnosti. V zakonskem roku (v mesecu dni po nastopu insolventnosti) bo pripravila ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in ga predložila nadzornemu svetu, še navaja mariborska finančna družba.

Sicer pa so v Infond Holdingu "neprijetno presenečeni spričo nenavadnih potez NLB in Banke Celje". "Način prodaje, ki sta ga izbrali obe banki, je neobičajen v poslovnih krogih. Po našem prepričanju bi bilo ob primernem načinu prodaje delnic možno doseči bistveno višjo ceno za prodane delnice," so poudarili, zato domnevajo, da so banki "vodili drugi in ne poslovni razlogi".

Družba Infond Holding je s takšno prodajo po mnenju uprave oškodovana, prav tako ostali upniki in delničarji. "Skupaj z odvetniki proučujemo možne pravne poti za rešitev nastale situacije," so še navedli v mariborski družbi.

Zdravje Infond Holdinga, ki ima sicer približno 33.000 delničarjev, se je začelo poslabševati z izbruhom finančne krize, ki je precej zadolženi finančni družbi v pogojih kreditnega krča izjemno otežil podaljševanje posojil in pokrivanje izgube. Družba je namreč že za pokrivanje lanske izgube v višini skoraj 82 milijonov evrov porabila kapitalske rezerve ter preneseni dobiček.

Na majski skupščini Infond Holdinga je 71-odstotni lastnik Center Naložbe izglasoval pokrivanje izgube z zmanjšanjem kapitala in hkratno dokapitalizacijo s stvarnimi vložki. Kljub temu pa je bila trdnost mariborske finančne družbe že močno načeta, dokončni udarec pa ji je zadala odločitev NLB v začetku junija o nepodaljšanju posojila v višini 130 milijonov evrov.

NLB je zaradi nevračila posojila, kot omenjeno, zasegla 10,75 odstotka delnic Mercatorja in 23,51 odstotka delnic Pivovarne Laško, s katerima je Infond Holding zavaroval posojilo. Infond Holding je sicer za bančna posojila zastavil večino svojega finančnega premoženja, zato so se domneve, da bo omenjena odločitev največje slovenske banke sprožila plaz podobnih odločitev pri ostalih bankah upnicah, izkazale za pravilne.

NLB je prebila led tudi pri prodaji zaseženih deležev: potem ko se je nekaj časa ugibalo, ali bodo banke upnice pri prodaji zastavljenih deležev ravnale usklajeno in v soglasju, je torkov neuspešni poskus oz. sredina izvršitev prodaje deležev Mercatorja in Pivovarne Laško, ki ju je NLB že junija sprva ponujala na javnem razpisu, sprožila t.i. "domino učinek".

Po mnenju profesorja na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Boruta Bratine je brez revizije težko oceniti možnosti za finančno sanacijo Infond Holdinga. Stečaj bo najverjetneje skoraj neizbežen; težava je, da so naložbe krepko pod nabavno vrednostjo, je dejal za STA.

Bratina pojasnjuje, da so družbe v krogu lastništva Infond Holdinga močno prepletene, imajo medsebojne terjatve in so si pomagali pri financiranju. Če je eno od podjetij v povezavi nedelujoče ali celo v stečaju, se lahko to negativno odrazi tako v družbah v skupini kot tudi v družbah, s katerimi sodelujejo: "Težko bo pridobiti finančna sredstva, partnerji bodo nezaupljivi, terjatve bodo hoteli zavarovati. To lahko precej ohromi poslovanje in v težave spravi tudi zdrav sistem."

Insolventnost Infond Holdinga pa po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača ne pomeni večje nevarnosti za podjetja iz sistema Pivovarne Laško, ki za razliko od finančnih družb v lastniški verigi Boška Šrota delujejo v realnem sektorju. "Ta podjetja so za zdaj v varnih vodah, dogajanje v ozadju trenutno zanje ne predstavlja neke resnejše poslovne nevarnosti," je pojasnil za STA.

Določeno tveganje pa obstaja glede možnosti, če so ta podjetja "izkoriščali v špekulativne namene, jih finančno ogrožali in izčrpavali". Kovač je kot potencialno nevarnost izpostavil obseg in višino medsebojnih odprtih terjatev oz. verižnega financiranja.