Čudno se nam zdi, da bi pod uradno skrivnost ali varstvo osebnih podatkov spadal podatek, katere »pristojne institucije« so podale mnenje k predlogu, da Škrabec postane častni konzul, ter kdaj je ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) prosilo za mnenje in kdaj ga je dobilo. Dali so nam samo podatke, da je Belorusija 21. januarja 2015 obvestila MZZ, da bo stari konzul razrešen; da je 17. februarja 2015 Belorusija obvestila slovensko stran, da bo častni konzulat obdržala; da so 17. februarja 2016 dobili obvestilo o nameri, da bi za častnega konzula imenovali Škrabca in da je bil postopek končan 24. maja lani, ko je MZZ obvestilo Belorusijo, »da ni zadržkov za imenovanje Janeza Škrabca za častnega konzula«.
Naš neuradni, a zanesljivi vir nam je povedal, da so ti »pristojni organi« vsaj trije: ministrstvo za pravosodje (potrdilo o nekaznovanosti), obe obveščevalni službi (tveganje za varnost in morebitna povezanost s tujimi obveščevalnimi službami) in policija (kazenski postopki, povezanost s kriminalnimi združbami, kriminalom ali hujšimi kaznivimi dejanji). Pri Škrabcu, ki ga zaradi suma gospodarskega kriminala pri izgradnji kanalizacije in čistilne naprave v več občinah v Zgornji Dravski dolini preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU), je pomembna predvsem policija.
V začetku marca so nam sporočili, da običajno preverjajo sum vzbujajoče okoliščine, ki bi kazale na varnostna tveganja in povezanost kandidata s hujšimi kaznivimi dejanji, zdaj pa so nam dodatno »pojasnili«, da obravnavajo samo zaprosila MZZ, »ki zadevajo izdajo soglasja k imenovanju izrednih in pooblaščenih veleposlanikov tujih držav v Republiki Sloveniji«. Torej častnih konzulov ne. To je čudno, saj potemtakem lahko tuja država predlaga okorelega kriminalca ali pedofila, to pa lahko ugotavlja samo policija.
Naš vir še vedno trdi, da je bilo eno od mnenj negativno, kar pomeni, da bi lahko Borut Pahor, ki je 21. junija 2016 podpisal eksekvaturo (Belorusija je 10. junija 2016 poslala patentno pismo in prosila za eksekvaturo), podpis zavrnil. Obstaja možnost, da je bil zaveden in ni imel vseh informacij. Zanimivo je tudi, da so naslednji dan (22. junija) kriminalisti na domu obiskali Škrabca, ki jih je pričakal povsem miren in pripravljen, kot da bi vedel, da prihajajo. Ali je bil vnaprej obveščen, ni znano, toda če so organi pregona sodelovali pri pripravi mnenja o Škrabcu, so morali z MZZ povedati, da ga preiskujejo. In ni javna skrivnost, da sta Škrabec in zunanji minister Karl Erjavec prijatelja. A na MZZ zavračajo »vsakršna namigovanja o intervenciji katerega od članov vlade v postopku pridobivanja soglasij in izdaje eksekvature za častnega konzula Belorusije Janeza Škrabca.«
Sume o nepravilnostih bi odpravil parlamentarni odbor za zunanje zadeve, ki bi lahko zahteval vpogled v celotno dokumentacijo postopka imenovanja (vključno z mnenji), a za zdaj očitno za to ni politične volje.
