Le še leto in pol nas loči do 30. junija 2010, datuma, do katerega naj bi bil končan Športni park Stožice z velikim nogometnim stadionom in športno dvorano. Gre za daleč največji ljubljanski projekt župana Zorana Jankovića, toda investitor še ni dal niti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poznavalci menijo, da bo stadion v najboljšem primeru zgrajen leto ali dve po roku, po pesimistični napovedi pa se bo srbski tajkun Miroslav Mišković zaradi finančne krize raje kar odpovedal gradnji
Čeprav je ljubljanski župan Zoran Janković zagotavljal, da je bil javni razpis za izbiro strateškega partnerja MOL za gradnjo Športnega parka Stožice (ŠPS) nadvse jasen, drži to le na videz. ŠPS naj bi obsegal nogometni stadion s 16 tisoč sedeži, športno dvorano z 12 tisoč sedeži in trgovsko- poslovni del z več kot 100 tisoč kvadratnimi metri bruto etažnih površin. Gre za daleč največji športni projekt kadarkoli v prestolnici, Janković pa je kot najboljšega ponudnika za izvedbo februarja letos izbral skupek družb, Gradis G, Energoplan in Merkur. Predsedniki uprav in hkrati največji lastniki teh družb so po zapisanem vrstnem redu Uroš Ogrin, Zlatko Sraka in Bine Kordež. Za 51-odstotni delež udeležbe v javno-zasebnem partnerstvo, prek katerega se tudi v tujini pogosto gradijo športni objekti, je trojica MOL ponudila 81 milijona evrov, skoraj dvakrat več kot druga skupina treh investitorjev (Red, d. o. o., pod vodstvom poslovneža Jurija Schollmayerja ter družb Multi Corporation z Nizozemskega in OAA International iz ZDA so ponudili 45 milijonov evrov). Na razpis se je prijavilo še pet ponudnikov, toda na koncu sta vztrajali le navedeni dve skupini, drugi so se menda zaradi očitnega »nameščanja rezultatov« umaknili še prej.Med prijatelji
Poznavalci nikakor niso spregledali, da sta gradbeni in projektantski družbi Ogrina ter Srake že prej odlično sodelovali z Zoranom Jankovićem oziroma pri projektih trgovske družbe Mercator še pod njegovim vodstvom in družbo Electa, katere vodenje je Zoran Janković pred leti predal sinu Damijanu. O razpisu »po Jankovićevo« priča podatek, da se je partner teh dveh zmagovalnih podjetij, Merkur, iz projekta po razpisu umaknil. Očitno je bila njegova vloga le formalna »pomoč« dvema manjšima partnerjema, saj je bilo med drugimi relativno strogimi razpisnimi pogoji navedeno, da mora imeti družba vsaj tristo milijonov evrov letnih prihodkov v letu pred razpisom. Ta pogoj je seveda izpolnjeval le Merkur, ne pa Gradis G s 192 zaposlenimi in Energoplan z 82. Nekateri so celo prepričani, da so s tem te tri družbe izigrale pravila in bi moral biti razpis že samo zato pozneje razveljavljen.
Toda to je šele začetek ribarjenja v kalnem. Tako je bilo v razpisu določeno, da bo poslovno-trgovskega prostora ob športnih objektih (prav to je edini razlog, da so zasebni investitorji sploh zainteresirani vlagati v športni del) za 80 tisoč kvadratnih metrov površin bruto. Pozneje so to s pomočjo Jankovića povečali na zanje ugodnejših 100 tisoč kvadratnih metrov. Na strehi poslovno- trgovskega dela naj bi po razpisu stal pravi zeleni park, kar bi bilo za mesto in obiskovalce koristno, bi pa podražilo projekt. Zelene površine naj bi bile potem precej skromnejše. Prav tako smo izvedeli, da naj bi izbrana dvojica kršila razpisne pogoje s tem, ko je prepozno dala bančno jamstvo 25 milijonov evrov za pravočasno in dobro izvedbo projekta.
VEČ V TISKANI IZDAJI
