Revija Reporter
Slovenija

Igor Velov, direktor AVP: Radarji me ne motijo, ker upoštevam pravila

Marko Medvešek

7. nov. 2018 10:05 Osveženo: 10:17 / 07. 11. 2018

Deli na:

Igor Velov

Primož Lavre

Statistični podatki o prometni varnosti so za letos spodbudni, a direktor AVP Igor Velov svetuje previdnost, saj sta do konca leta še dva meseca.

Ko govori o delu svoje agencije, poudarja predvsem koordinacijo povezovanja različnih organizacij in institucij, ki imajo na skrbi varnost v prometu. Velov je tudi državni svetnik, v državnem svetu pa poudarek daje temam, ki se tičejo lokalnih interesov, zlasti ko gre za gorenjske občine. Sam je namreč mestni svetnik v Kranju, pri čemer opozarja na skrb za infrastrukturo, urejeno in čisto okolje ter kvalitetno preživljanje prostega časa.

Začniva s prometom. Kakšna je statistika prometne varnosti letos in kako se letošnje stanje primerja z lanskim?

Do konca oktobra smo imeli 84 smrtnih žrtev, lani v enakem obdobju 92. Glede na to, da je bilo lansko leto statistično najbolj uspešno v zgodovini Slovenije in da je do sedaj letošnje še boljše, lahko rečemo, da gre trend v pravo smer. Vendar je treba biti v napovedih previden, kajti glede na številke, o katerih govorimo v Sloveniji, lahko že ena večja nesreča stvari postavi povsem na glavo.

Koliko je delo vaše agencije pripomoglo k temu?

Več kot samo delo agencije za preventivo je največja dodana vrednost ta, da agencija na podlagi obdobnih načrtov  koordinira in usklajuje delo vseh organov in institucij, ki moramo skrbeti za prometno varnost. Od policije in nevladnih organizacij do lokalnih svetov za preventivo in vzgojo ter drugih ministrstev, upravljavcev cest. Agencija združuje delo raznih organizacij in institucij, tako se učinki množijo.

Eden bolj poudarjenih problemov v prometu je vožnja v napačno smer, zdi se, da imamo skoraj vsak teden vsaj en primer svarila pred takim voznikom. Dars je do konca julija poročal o 34 primerih, imate morda statistiko za kasnejše mesece?

S temi podatki razpolaga Dars. Res je, da je glede na rast prometa na avtocestah mogoče pričakovati, da bo teh primerov več. Res pa je tudi, da smo zadnja leta na to bolj pozorni, ker se o tem tudi več poroča. Za agencijo je ključno, da smo v sodelovanju z upravljavcem cest, torej Darsom, in s policijo skušali ugotoviti, kaj je rdeča nit tega, ugotovili smo troje. Eno je, da bi se lahko izboljšala infrastruktura, Dars je zato že pred dvema letoma izvedel ukrepe z raznimi količki, drugačnimi ograjami in drugo signalizacijo. Drugo so vinjeni vozniki na avtocesti, to je nujno urediti z nadzorom, da taki ljudje sploh niso udeleženi v prometu in niti ne pridejo do avtoceste. Tretje pa je tisto, kar mene posebej skrbi, to so starejši in dementni vozniki. Zaradi tega smo na agenciji že imeli nekaj konkretnih aktivnosti. Ključno je, da sporne voznike prepoznamo in problem rešujemo, še preden se ti vozniki znajdejo na avtocesti. Velik korak pri obveščanju in preprečevanju takih nesreč bo tudi aplikacija, ki jo zdaj razvijamo z nekim slovenskim podjetjem in bo opozarjala na primere vožnje v napačno smer. Vsakdo si jo bo lahko brezplačno naložil, in ko bo nekdo peljal v napačno smer, bodo opozorjeni tako tisti vozniki kot tudi drugi vozniki v bližini. Tudi če se to zgodi, posledice niso najhujše.

Igor Velov: Preobremenjeni smo s prometnimi znaki, ki jih je včasih preveč in povzročajo zmedo.


Kako prepričati starejše voznike, da gredo na preverjanje svojih vozniških sposobnosti?

Več poti je. Eno so seveda redni zdravstveni pregledi, kar je stvar zdravstva, s katerim sodelujemo, da bi bil sistem čim bolj dovršen. Mi kot agencija tudi komuniciramo s starejšimi, bodisi preko projekta Sožitje, ki je prilagojen za starejše voznike, bodisi na krajih, kjer se pogosto zadržujejo in kjer jih nagovarjamo z raznimi zloženkami in letaki. Po različnih kanalih nagovarjamo tudi njihove svojce. Pomembno je, da so starejši ljudje mobilni in samostojni, da uživajo v starosti. Treba pa se je zavedati, da se v tem obdobju mnoge stvari spremenijo, med njimi tudi psihofizične sposobnosti starejših voznikov. Mnogi jemljejo zdravila. Vedeti morajo, da je tudi v njihovo dobro, da tvegane voznike z zdravniškimi pregledi omejujemo, da ne vozijo ponoči, ne več kot določeno število kilometrov naenkrat ali ne po avtocesti. Vse te vzvode imamo, a moramo jih začeti uporabljati.

Igor Velov

Primož Lavre

V zadnjih tednih je bilo nekaj opozoril zaradi napačne vožnje na gorenjski avtocesti. Sami ste Gorenjec – imam napačno percepcijo o gorenjskih voznikih, je problem v oznakah ali kje drugje?



Mislim, da nobena slovenska regija ne izstopa s svojimi vozniki v smislu, da bi bili kateri boljši ali slabši. Je pa res, da se lahko s fizično postavitvijo infrastrukture marsikaj izboljša, saj lahko fizično preprečimo, da bi vozniki zapeljali v napačno smer. Tudi te rešitve obstajajo. Sicer ves čas poudarjam, da smo preobremenjeni s prometnimi znaki, ki jih je včasih preveč in povzročajo zmedo. Znaki morajo biti pravočasno in pravilno postavljeni ter jasni in razumljivi, to pa je tudi vse.

Ljubljana počasi gradi svojo mrežo stacionarnih radarjev, o njih razmišljajo tudi v drugih krajih. Ali ti dejansko prispevajo k boljši prometni varnosti?

Zagotovo. Nadzor vpliva na zmanjšanje hitrosti, ki je eden glavnih dejavnikov za nastanek hudih prometnih nesreč. Nekateri so mnenja, da hitrost deset kilometrov nad omejitvijo ni sporna, a to ne drži. Raziskave prometnih nesreč, statistike in študije so dokazale, da vsak kilometer nad omejitvijo zelo povečuje verjetnost za prometno nesrečo s hudimi posledicami. Pri radarjih bi rad poudaril, da se z njimi ne sme strašiti ljudi in polniti občinskih proračunov. Treba jih je postavljati tam, kjer prehitra vožnja res ogroža varnost in kjer res prihaja do prekoračitev hitrosti. Obenem je treba komunicirati z vozniki in lokalnim prebivalstvom. Povedati je treba, da bo narejen nadzor in uvesti neko testno obdobje, ko se voznike samo opozarja in se jih poskuša vzgojiti. Ko pa se jih kaznuje, po mojem ni najpomembnejša višina kazni, temveč mora voznik vedeti, da je nadzorovan, zakaj je nadzorovan in da kazen pride zelo hitro. Nadzor pa mora biti stalen. Moje mnenje je, da mora nadzor vplivati na voznike, da začnejo bolj varno in pravilno ravnati v prometu, ne pa da se bojijo kazni in se z njimi polnijo proračuni.

Igor Velov: V prometu me radarji ne motijo, ker upoštevam pravila. Na cesto ne grem zato, da bi koga ubil.


A vozniki nadzorovani del običajno prevozijo po omejitvi, nato pospešijo.

Tudi to se dogaja, vendar zato, ker so radarji zelo redki. Ko pa povečamo število radarjev in lokacij, vozniki ugotovijo, da se jim to ne izplača in da je treba ves čas paziti, kje je radar in kje ne smejo pospeševati. Dober primer je sekcijsko merjenje hitrosti na avtocesti. Vsi vemo, da bomo tistih pet kilometrov na Trojanah merjeni, zato tam skoraj ni več hujših nesreč. Pred uvedbo tega nadzora smo imeli na tem odseku vsako leto smrtne žrtve. V trgovini vsi vemo, da nas nadzorujejo kamere, a nas to ne moti, ker ne gremo v trgovino krast, temveč po nakupih. V prometu me radarji ne motijo, ker upoštevam pravila. Na cesto ne grem zato, da bi koga ubil. To morajo ljudje doumeti.

Večje število radarjev bi po vašem pripomoglo k večji prometni varnosti. Ne bi hkrati tudi zrušilo nekaj županov?

Moje mnenje je, da v Mariboru postavitev radarjev sploh ni bila skomunicirana s prebivalstvom. Kot mi je znano iz medijev, je bil tam v ozadju tudi neki zasebni kapitalski interes, in Mariborčani so bolj nasprotovali temu kot pa samemu nadzoru. Ljudje morajo razumeti, da je nadzor njim v korist. Če bi bil župan, bi denar od kazni namenil za urejanje prometne infrastrukture in signalizacije, da bi ljudje razumeli, da je cilj izboljšanje prometne varnosti, ne pa zaslužek.

Ste tudi kranjski mestni svetnik, kako je s stacionarnimi radarji v Kranju?

Nekaj jih je. V Kranju smo voznike obvestili, kje bodo radarji, na začetku je občina samo obveščala o radarskem merjenju hitrosti. Tudi kot mestni svetnik sem vplival na to, da se radarji postavljajo postopoma in v komunikaciji s prebivalci. Seveda je bil upor proti temu, a sčasoma ljudje opazijo, da je namen iskren, izboljšanje prometne varnosti. V Kranju so tako ljudje na odsekih, kjer so radarji, začeli voziti po omejitvah in tam ni nesreč. To je tudi cilj.  

Že več let ste mestni svetnik v Kranju. Zakaj letos niste kandidirali za župana?

Marsikdo je letos mislil, da bom, tudi ankete so mi kazale realno izvoljivost in visok rating. A če se nečesa lotim, želim to dokončati in za seboj pustiti dober rezultat. Menim, da me na agenciji čaka še precej dela in izzivov, da dosežem to, kar sem si zastavil ob prihodu na to mesto. Pika na i moji odločitvi pa je bila tudi to, da z ženo pričakujeva šestega otroka in da me bosta žena in družina potrebovali še bolj, kot me zdaj. Družina ima prednost pred kariero.

Koga podpirate v letošnji kranjski županski tekmi?

Na letošnjih volitvah sem podprl dr. Iztoka Purića, ker mislim, da je treba biti pri obljubah in  prioritetah realen. Obljubiti je treba to, kar je v pristojnosti občine, kar je izvedljivo in finančno vzdržno. Mislim, da bomo  z njim uresničili svoje glavne tri točke, ki smo jih predstavili in bodo za nas prednostne. Eno je prometna infrastruktura, kar ne pomeni samo, da so ceste vzdrževane in zgrajene, ampak so urejeni tudi pločniki, kolesarske steze, parkirišča, prometna signalizacija, krožišča. Se pravi, da so ceste varne, saj se to tiče vsakega od nas, in da promet poteka tekoče. Druga točka je urejeno in čisto okolje, to pomeni, da so gospodinjstva priklopljena na javno kanalizacijo, da imamo oskrbo s kakovostno pitno vodo, da imamo urejen odvoz smeti, čist zrak, urejene zelenice in parke. Tretja točka pa je kvalitetno preživljanje prostega časa, za to je treba vsakemu občanu zagotoviti brezplačno rekreativno udejstvovanje, da se ima vsak možnost kulturno udejstvovati, da imamo v občini možnost zdrave zabave.

Igor Velov: Število prebivalcev v Kranju se v zadnjih letih povečuje, kar pove, da je Kranj iskana destinacija.


Nekateri Kranj vse bolj opisujejo kot spalno naselje za Ljubljano?

To je v Kranju postalo politična krilatica, s katero se manipulira. Ljudje delajo, kjer dobijo službo in kjer lahko zaslužijo. Naloga občine je, da vzpostavlja možnosti za gospodarstvo, da imamo dobra delovna mesta. Občina lahko poskrbi, da se ljudje ne vozijo v oddaljena mesta, temveč si lahko kariero z dobrimi plačami ustvarijo tudi blizu doma. A še pomembnejše je tisto, kar sem prej poudaril. Da imamo urejeno infrastrukturo, da ne izgubljamo po nepotrebnem časa, ko gremo v službo, da imamo urejeno okolje, v katerem radi živimo, da kvalitetno preživljamo prosti čas. Število prebivalcev v Kranju se v zadnjih letih povečuje, to pove, da je Kranj iskana destinacija.

Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa

Primož Lavre

Gre za naravni prirastek ali priseljevanje?

Priseljevanje. Veseli moramo biti, ker dobivamo nove prebivalce, ker to vpliva na financiranje občine in na kakovost življenja.

Od kod pa se ljudje priseljujejo v Kranj?

Zelo različno, a predvsem iz okoliških občin.

Kaj bi rekli, da je vaš največji dosežek v delovanju na lokalni ravni v Kranju?

Tu sem že dolgo aktiven, v mandatu 2006–2010 sem bil podžupan, takrat sem lahko odločal o konkretnih stvareh in izpeljal kar precej projektov. Projekti, ki sem jih vodil in dokončal, so bili med drugim gradnja in oprema mestne knjižnice, postavitev tribune Hribček na stadionu, obnova šole v Žabnici, telovadnice v Besnici, Goričah in Žabnici, tudi tribuno z večnamensko dvorano na stadionu sem pripeljal do gradbenega dovoljenja. Prav tako sem priskrbel gradbeno dovoljenje za obnovo bivše ekonomske šole v Prešernovem gaju, to šolo in gradbeno šolo v mestu pa smo med mojim podžupanovanjem brezplačno dobili od države. Uredili smo mestno jedro z obnovo Khislsteina, treh stolpv, Layerjeve hiše, tlakovale so se ulice.

Kot dober rezultat tega mandata lahko štejem tudi razdelitev 165 neprofitnih stanovanj, kar je številka, ki se ji ne približajo vsi drugi mandati skupaj. Uredili smo vprašanja, ki so se zdela nerešljiva, kot so bili problemi s prebivalci tako imenovanega področja Koreje in samskega doma v Stražišču. Ti stanovalci so rešili svoje stanovanjske probleme. Seveda je bilo še ogromno obnov ulic, od Gosposvetske do zdravstvenega doma, ceste mimo železniške postaje proti Besnici, ceste Breg–Mavčiče do Jelenovega klanca in Savske ceste. Uredili smo več krožišč, recimo v Stražišču in na Planini, pa na Jelenovem klancu in Brionih, urejali smo tudi parkirišča. Lahko bi še našteval, a želim poudariti, da je to le del projektov, ki sem jih osebno vodil in izpeljal. Rečem lahko, da je bil to eden uspešnejših mandatov v občini Kranj. 

Ste tudi državni svetnik, čemu se najbolj posvečate pri svojem delu?

Državni svetnik ima kar precej pristojnosti, da lahko vpliva na boljše življenje prebivalk in prebivalcev. Ena od teh je zakonodaja, kajti vsa sprejeta zakonodaja gre skozi državni svet in tu se seveda trudim, da vsak zakon in vsako direktivo na dnevnem redu poskušam pregledati skozi oči prebivalca in biti konstruktiven z dobrimi predlogi. Ker sem predstavnik lokalnih interesov 11 gorenjskih občin, seveda večji poudarek dajem temu področju. Pred kratkim so se recimo sprejemali razni interventni zakoni za urejane vprašanj odpadkov, pa gradbeni zakon, ki je prinesel nekaj nevšečnosti prebivalcem in smo s predlogi pripomogli k njegovemu izboljšanju. Večji poudarek dajem zakonom, ki se dotikajo financiranja občin in določajo življenja lokalnih skupnosti in njihovih prebivalcev.

Hkrati sem aktiven tudi pri zakonodajnih pobudah. Ko da državni svet neko pobudo, jo državni zbor mora obravnavati in ena takih bo v kratkem zakon o voznikih, kjer nadgrajujemo rehabilitacijske programeza voznike, ki morajo zaradi alkohola ponovno opravljati izpit. Želimo, da bi ob teoretičnem delu manjše število ur namenili tudi praktičnemu delovanju v prometni varnosti. Da nekaj vrnejo družbi, hkrati pa te izkušnje vplivajo tudi na njihovo ravnanje. Poleg tega pripravljam še nekaj zakonodajnih pobud, ki se nanašajo na socialne prejemke, na porodniški dopust in še nekatere druge stvari. 

Direktor AVP, državni in kranjski svetnik ste, a tudi motorist. Ste imeli letos kaj časa za kako spodobno turo?

Za motor imam ob vseh obveznostih in številni družini vedno manj časa, a vseeno skušam narediti nekaj tisoč kilometrov na leto. Predvsem za užitek, nekaj pa tudi za to, da ostanem v formi. Moja najljubša proga je nekam proti morju, s kolegi imamo tudi dve tradicionalni turi, ki ju vsako leto odpeljemo. Ena je v Bosno, druga pa na otok Mali Lošinj na Hrvaškem. Sicer se kar držim gorenjskih cest in turističnih krajev po Sloveniji.