Igor Šoltes gre s herojskimi zgodbami z računskega sodišča po volivce na sredini

Nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, še ne rojeno strankarsko zvezdo, je za časnik Večer z nekaj dobrimi mislimi na pot pospremil kar sam nekdanji predsednik države Danilo Türk, o katerem se sicer že nekaj časa sprašujemo, kaj sploh počne. V nastajanju novih strank vidi izraz nove artikulacije politične sredine, ki se časovno ujema s prebujanjem civilne družbe. »To, da politična sredina ni dobro organizirana, je velik politični problem. Verjamem, da bo prej ali pozneje prišlo do konsolidacije centra, bojim pa se, da nas pred tem čaka obdobje nestabilnosti.«

Türkov »velik politični problem« je precej nedoločen, a ni dvoma, da ima s sredino v mislih Šoltesov strankarski projekt. »Očitno neoliberalizem ni prinesel želenega rezultata oziroma se je pokazal, da ima več žrtev kot rezultatov,« je Šoltes z dopusta razmišljal o »spremembi ekonomskega sistema«. V isti sapi zagotavlja, da njegova stranka ne bo ideološka, čeprav napoved spopada z »neoliberalizmom« ne bi mogla biti bolj ideološka. A ideologija je na slabem glasu, zato jo je treba skriti, čeprav je temeljna lastnost strankine identitete. Je eno od zagotovil volivcem, da jih ne bodo vedno znova potegnili za nos. Pri tem ima Šoltes kar precejšnje težave, saj se je njegova »neideološkost« kalila v kavarni Zvezda pod mentorstvom Milana Kučana. Tistega politika, o katerem je pokojni Janez Drnovšek nekdanjemu predsedniku SAZU Francetu Berniku (Kronika mojega življenja, Slovenska matica) ob priliki dejal, da ima »dobre zveze z mediji. Usmerja jih in nadzoruje,predvsem pa skrbi za svojo podobo v njih.«
 
Sredi septembra 2011 je pred volitvam napad na politično sredino pripravljal nekdanji minister za javno upravo v Janševi vladi in predsednik Zbora za republiko Gregor Virant: »Desna sredina je zapolnjena s stremi strankami. Bolj se mi zdi, da iščejo dodatne možnosti sredinski volivci.« Po slabih treh letih smo spet na istem, vnovič je prazen prostor na sredini. Za Türka očitno Virantova Državljanska lista tega »velikega političnega problema« ni rešila, kot tudi ne Janković-Bratuškina Pozitivna Slovenija, ki išče prostor med evropskimi liberalci. V Evropskem parlamentu so predvsem ti sredina, umeščeni med evropskimi socialisti in evropsko ljudsko stranko.

Okvir Šoltesove politične kampanje, s katero bo prepričeval volivce, ni skrivnost. Naj pove s svojimi besedami: »Ravnanja političnih akterjev sem že dovolj komentiral skozi delo računskega sodišča v revizijah, kjer je bilo na strankarskem prizorišču odkritih veliko nepravilnosti.« Politična kampanja je seveda eno samo komentiranje političnih akterjev. Ker med njo ne bo mogel biti tiho, se bomo vseeno naposlušali njegovih herojskih zgodb z računskega sodišča. Čeprav je bil več let na visoki nadzorni funkciji in zato odgovoren za stranpoti slovenske tranzicije, naj bi novega odrešenika levice krasilo junaštvo čuvarja nad umazanimi strankami.