Jenrej Tozon Odkrito.si

Težki časi za Jerneja Tozona: njegovo dekle po ...

toča, Rona-Alpe Svet24.si

VIDEO in FOTO: V silovitem neurju dva mrtva, ...

prijaznost Petisvet.si

Pričarajmo danes sebi in drugim dan prijaznosti

oblaki, neurje Svet24.si

Konec vročinskega vala, na nebu se pripravlja, ...

mamica jozica Svet24.si

FOTO: Jožica po moževi smrti ostala sama z ...

spela groselj grega 10 Njena.si

Špela odkrito: 'Poroka mi ne pomeni nič'

teja perjet-jani jugovic Njena.si

Iskrena izpoved slavne mamice Teje Perjet

Slovenija

Igor Samobor: V Bibliji lahko spoznamo marsikaj – do neverjetne poezije

Deli na:
Igor Samobor: V Bibliji lahko spoznamo marsikaj – do neverjetne poezije

Kmalu po velikonočnih praznikih (v sredo, 19. aprila) bo ljubljanska Drama krstno uprizorila predstavo Biblija, prvi poskus v režiji Jerneja Lorencija.

Avtorji odrske priredbe so tudi ustvarjalci uprizoritve, ki so (nekateri od njih) danes stopili pred novinarje. Po besedah direktorja SNG Drama Igorja Samobor predstava noče biti kakorkoli provokativna. Ker je bila zanjo določen april, so se morali praznikom prilagajati. »Všeč mi je, da je v sozvočju s prazniki, a jim kmalu sledijo drugi. Smo nekje vmes in glede tega povsem mirni.«

Celo Biblijo seveda ni mogoče uprizoriti, priznava Samobor, izbrane pa so dovolj temeljne zgodbe. Ni želel razkriti, s katerimi so se največ ukvarjali. »Ne bi radi, da bi se pričakovanje ustvarilo na napačnih koncih in da bi šli v predstavo z nekimi predsodki. Biblija danes preje ločuje kot združuje. Vsaj naša družba je taka.

Prvi poskus je bil tudi prvi poskus zapisa nečesa, kako sobivati, odgovoriti na vprašanja od kod smo, kam gremo, kakšni so oziroma naj bodo naši odnosi; sestaviti družbo v koherentno enoto. Če v tem smislu brskamo po Bibliji in se ne prepuščamo predsodkom, lahko na novo spoznamo marsikaj – do neverjetne poezije, ki je v Bibliji. Poezija je na nekaterih mestih prav božanska. S predsodki do Biblije kot take tega ne moreš videti. To je velika škoda,« je razmišljal Samobor.

Z njim se je strinjal tudi režiser Lorenci, ki ga starejša besedila vznemirjajo že več let: »Do premiere je še šest dni, to pa je v teatru vsaj dva tedna. Ne nazadnje, Bog je ustvaril svet v šestih dneh. Zgodi se lahko še marsikaj. Prisluškujemo materialu in drug drugemu – nekaj se rojeva.« Kot je dejal, se mu vse bolj se dozdeva, da je besedilo vedno pomembnejše – pa ne la v teatru. Spomnil je na evangelista Janez, ki pravi: »V začetku je bila Beseda …«

Iz gledališkega lista lahko vendarle razberemo nekaj biblijskih tem, ki se jih bodo lotili. Med njimi so Visoka pesem, Pridigar ali Kohelet, Ezekijel in Jobova knjiga. »V tem izboru zaradi svojega erotičnega naboja najbolj izstopa Visoka pesem. Njena posebnost je očitna tudi v kontekstu celotnega Svetega pisma. Kako se je ta erotična pesem znašla v Bibliji?

Na prvi pogled je zelo oddaljena od stroge judovske in krščanske morale. Judovsko izročilo pesnitev pripisuje kralju Salomonu, ki je živel v 10. st. pr. Kr. Možno je tudi, da so posamezni spevi Visoke pesmi nastali v različnih dobah kot ljubezenske ali svatovske pesmi.

Splošno je znano, da so Visoko pesem pogosto razlagali alegorično, kot ljubezen med Bogom in izraelskim ljudstvom oziroma kot ljubezen med Kristusom in Cerkvijo ali posamezno verno dušo. Na ta način besedilo postane nekako bolj biblično.« (Tjaša Mislej, Človek je bitje, ki gleda navznoter)

Igralko Nino Ivanišin dela predstava manjšo, bolj skromno, kar ji je všeč in bi ta občutek rada podaljšala na druge projekte. »Vesela sem stika z Biblijo, s katero v življenju nisem imela neposrednega odnosa. Spoznala sem, da je knjiga krasna, načela je moje predsodke, domišljavost .. . Kaže, da bo še nekaj časa ostala z mano.«

Igralec Marko Mandič je pojasnil, da so na vajah sami izbirali besedila: »Nič nismo dodajali in odvzemali siceršnjim predlogom dramaturga in režiserja. Predstava bo kot knjiga. Pridemo in se odpremo. Najprej drug drugemu na odru, soigralcem in občinstvu v dvorani.«

V uprizoritvi Biblija, prvi poskus igrajo Nataša Barbara Gračner, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Janez Škof, Jernej Šugman, Tina Vrbnjak, Pia Zemljič in Gregor Zorc. Dramaturg je Matic Starina, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, skladatelj Branko Rožman, oblikovalec luči Pascal Mérat, lektorica Tatjana Stanič in koreografinja Kaja Lorenci.

Loading...