Ob 60. obletnici nastanka časopisa Delo bo izšla nova knjiga Igorja Omerze Temna stran Dela. V njej bo med drugim orisal okoliščine nastanka nekoč osrednjega slovenskega dnevnega časnika. Prva številka Dela je izšla 1. maja 1959, dan pred tem pa sta izšli zadnji številki Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca.
Izvor njenega imena je v uvodni številki pojasnil Miha Marinko, eden od vodilnih slovenskih komunistov: »Za ime Delo smo se odločili tako zaradi revolucionarne tradicije, ki si jo je ta list ustvaril pred vojno in v vojnem obdobju, kakor tudi za to, ker ima za današnji čas, v katerem se vršijo veliki napori za popolno osvoboditev dela in za utrditev samouprave neposrednih proizvajalcev, programski in mobilizacijski pomen.«
Ime časopisa je bilo prevzeto od glasila, ki je pod tem imenom začelo izhajati po prvi svetovni vojni v Trstu in je bilo prva leta glasnik komunistične stranke Italije, pozneje pa skupno glasilo komunistične stranke Jugoslavije in komunistične stranke Italije. Zaradi fašističnega terorja so ga tiskali v Parizu, nekaj številk pa je izšlo tudi v Ljubljani. V letih 1940 in 1941 se je Delo ilegalno tiskalo v Ljubljani kot organ centralnega odbora komunistične stranke Slovenije (pozneje CK KPS).
Omerza v svoji knjigi, ki jo lahko od 1. maja naročite na portalu www.dobra-knjiga.si (prvi del trilogije bo izšel v drugi polovici maja), podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala ta časopis.
Po napadu na Jugoslavijo in okupaciji Slovenije je komunistično Delo onemelo vse do nemškega napada na Sovjetsko zvezo, nato pa je izšlo še sedem vojnih številk, zadnja 7. novembra 1942. Po vojni je Delo legalno izhajalo kot teoretična partijska revija in se je v zadnjih številka iz glasila CK KPS preimenovalo v glasilo KPS za marksistično teorijo in prakso, ki je izhajalo do marca 1953. Sočasno pa je v Trstu od 1949 do 1994 dvakrat mesečno izhajalo Delo kot glasilo OF in kasneje glasilo KPI za slovensko manjšino.
Sodobno Delo je nastalo z združitvijo Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice, ki sta bili prav tako kot Delo glasili SZDL. Prvi glavni urednik Dela je bil nekdanji vosovec Rudolf Janhuba, pred tem direktor Slovenskega poročevalca. Ta je takoj po vojni zasedel prostore in tiskarno liberalnega dnevnika Jutro ter se namestil v pisarno njegovega nekdanjega direktorja. Jutro so preimenovali v Slovenski poročevalec, ki pa je bil po vsebini zgolj medijski podaljšek slovenske komunistične oblasti.
Isto je pozneje veljalo tudi za Delo. V njem je mrgolelo udbovskih špicljev med novinarji, ki so nadzirali svoje kolege, hkrati je bilo uredništvo vseskozi zlizano s partijskim vodstvom. Omerza v svoji knjigi, ki jo lahko od 1. maja naročite na portalu www.dobra-knjiga.si (prvi del trilogije bo izšel v drugi polovici maja), podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala ta časopis. Zato bo zanimivo, kako bo 10. maja obletnico zaznamovalo sedanje (kapitalistično) vodstvo Dela.
Časopisna družba je zdaj v lasti koncerna Kolektor, na čelu katerega je Stojan Petrič, član programskega sveta Foruma 21, ki ga vodi zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan.
INTERVJU Z IGORJEM OMERZO JUTRI V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
