Igor Grdina: Borut Pahor je pokazal, da rase v ljudskega tribuna

Za državljane Slovenije – enako dobro kot za tujce – ni novice to, da je naše pravosodje čudno. Mnoge njegove odločitve, ki so takšne, da smo jih ljudje z elementarnimi predstavami o pravici in redu sicer dolžni upoštevati, nikakor pa jih ne moremo spoštovati. Očitno je, da pravo pri nas potrebuje interventno pomoč. Danilo Türk je izvrstna moč prav na tem deficitarnem področju.

Slovenski volivci bomo sedaj dejansko odločali o tem, ali se bo lahko polno angažiral v njegovem okviru. Na svoji dosedanji funkciji prav tu ni imel srečne roke. V njegovem mandatu so namreč bila zaznana prizadevanja za to, da bi se predstavnik predsednika republike udeleževal celo sej ministrskega sveta. Državnemu zboru odgovorno telo bi tako dobilo nadzor ustavnega faktorja, ki od parlamenta ni odvisen. Uveljavitev takega postopanja bi bilo mogoče šteti za uzurpacijo.

Na drugi strani je Borut Pahor pokazal, da rase v ljudskega tribuna. Skupaj z Milanom Zverom sta nazorno pokazala, da politika ni nujno zgolj tisto, za kar se odločajo v oblastnih in medijskih višavah, kjer nas delijo na prvo- in drugorazredne, ligaške itd., marveč da je lahko tudi to, kar si predstavljamo mali ljudje. Tisti, ki iz dneva v dan živimo drug z drugim. Nazorno sta demonstrirala, da politika ni vedno balast in špetir. Tako bodi ne samo v času predvolilnega boja.

Tudi nekatere državniške kvalitete je Borut Pahor že pokazal: ko so ga strici iz ozadja ob delanju lastnega političnega harakirija v soju medijskih žarometov dobesedno silili, da jih odreši muk samouničenja in jim nameni milostni strel, se ni zmenil zanje. Ne iz okrutnosti, marveč zaradi zaposlenosti. Tako je tudi edino prav. Čas je, da agende politike, ki naj bo ustvarjalno, ne pa izničevalno opravilo, ne delajo več večno včerajšnji. Ne potrebujemo samo preteklosti in prihodnosti, temveč predvsem sedanjost.

Ronald Reagan je svojega protikandidata na ameriških volitvah premagal z nedolžnim, a čisto praktičnim vprašanjem: Ali bi od tega človeka kupili avto? Nam tako impresivna izbira ni ponujena. Moremo se vprašati le: Od katerega kandidata sploh lahko kupimo avto? Eden ga namreč sploh nima. Drugi zanesljivo poseduje vsaj katrco, ki si jo je prigaral sam.