Medtem ko delavci v podjetju Hidria prejemajo mizernih petsto evrov plače, idrijski tajkun Edvard Svetlik živi na zelo veliki nogi. Ko je sprivatiziral podjetje, si je poleg dvorca v Idriji dal zgraditi še pravo haciendo pri Ajdovščini z zunanjim bazenom, naokrog pa se vozi v luksuznem jaguarju kabrioletu. S polnimi žepi denarja Svetlik zdaj hoče še čast.
Edvard Svetlik idrijsko korporacijo lastniško obvladuje po delniški družbi H & R, ki je večinska lastnica delniške družbe Hidria, podjetja za ustanavljanje in upravljanje družb, s sedežem na Nazorjevi ulici 6 v Ljubljani. Ta družba pa ima nato največji, kar 81,47-odstotni delež v družbi z omejeno odgovornostjo Hidria Rotomatika in še v 32 drugih podjetjih, ki spadajo pod Hidriin dežnik, v Sloveniji in drugod po svetu. Podjetja imajo v republikah nekdanje Jugoslavije: na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji, Črni gori in Makedoniji; po Evropi: v Švici, Nemčiji, na Poljskem, Češkem, Portugalskem in v Veliki Britaniji; in še v ZDA, Ekvadorju, Peruju, Kolumbiji in Avstraliji.Peščica posvečenih
Krovna družba H & R je bila konec leta 2008 v lasti devetih pravnih in 418 fizičnih oseb, toda večino delnic je že tedaj posedovala peščica vodilnih menedžerjev Hidrie. Največji, 35,6-odstotni lastnik je Edvard Svetlik oziroma njegovo podjetje za poslovno svetovanje ES & G, kjer nastopa tako v vlogi edinega lastnika kot prokurista, kot direktorja družbe pa sta vpisana njegov sin Gašper Svetlik in hči Urška Svetlik, ki imata tudi v lastni nekaj malega delnic krovne družbe.
Druga največja lastnica H & R je Svetlikova namestnica Andra Krapš Rejc. Po svojem podjetju Rafis je poseduje 22-odstotni delež. Poleg Svetlika in Krapš Rejčeve sta večja lastnika družbe H & R še predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak (7,94 odstotka delnic) in glavni direktor Hidrie Rotomatike Dušan Lapajne (7,38 odstotka delnic).
Vodilni ljudje Hidrie z Edvardom Svetlikom na čelu so izpeljali klasični menedžerski odkup podjetja. V primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi tajkuni je prevzem trajal daljše obdobje, zaradi odmaknjenosti Idrije od prestolnice pa tudi brez večje javne pozornosti. Zadnjih deset let je peščica Hidrijinih menedžerjev koncentrirala lastništvo v svojih rokah.
Od zaposlenih, ki so v podjetje v devetdesetih vložili lastninski certifikate, so za drobiž odkupovali delnic s posojili, ki so jih jim odobrili Probanka in Factor banka, na koncu pa so te kredite poplačali, seveda ne s prihodki od prodaje družinske srebrnine, pač pa z denarjem, ki so ga iz Hidrie zadnja leta prelivali v svoja zasebna podjetja. V Hidri namreč sploh niso bili v rednem delovnem razmerju, ampak so te funkcije opravljali po pogodbi kar prek svojih podjetij za poslovno svetovanje.
VEČ V TISKANI IZDAJI