I HAVE A DREAM ali Kraljična na pohodu!

 Slovenci radi sanjamo. Vsak dan nam ponujajo nove, najdemo jih povsod in na vsakem koraku. Nekatere so zastonj, druge drago plačuje ponižan slovenski človek, ki ga najmanj spoštuje in tako z njim tudi ravna slovenska "elita", naj bo to pilitična, gospodarska ali pa njihovo orodje ustvarjalci javnega mnenja.
Znamenita izava: "danes so dovoljene sanje", ki jih je izrekel tovariš Kučan je njegov dvor vzel tako resno, da ga ob vsaki priliki ponavljajo. Ker so sanje najbolj podobne pravljici se je začel kult slovenske pravljice. Tako imamo Pravljico o uspehu, Slovensko nogometno pravljico...Prodajlci sanj skrbijo, da smo večno v nirvani zasanjani in čakajoč na ....nove pravljice... in glej ga zlomka v zanjem uvodniku  JANE nam Bernarda Jeklin ponovno slika svetlo prihodnost, ko nas pripravlja na prihod plavolasega eteričnega biteja. Pojavilo se bo v najfinejši svili, z plavimi očmi, ki bo premagalo Črnega princa, med tem, ko bo Plavi princ preprosto poniknil, spolzel, izginl. Bitje nas bo osvobodilo vseh tegob in srečno bomo živeli do konca dni.
Ko sem poskušala sanjati njene sanje, pa nikjer nisem videla plavolasega eteričnega bitja. Prikazovala se mi je samo Snežna kraljica.
Bernardi se je grdo sfižilo. Ko bosta Požar in Kriza iztaknila steklo iz oči slovenskega človeka, bodo spoznali, da je Bernardino eterično biteje pravzaprav
Snežna kraljica brez srca.