opekline, telefon, kopel Svet24.si

FOTO: 13-letnica si je privoščila kopel, na ...

oko Dobra karma

Veliki test: kako sami sebe vidite zares?

preddvor, hotel bor Svet24.si

Raziskali smo, od kod bi lahko na račun občine ...

kalkulator, računanje, računovodja Svet24.si

Na občini Šmarješke Toplice račune vodi ...

vedeževalke Dobra karma

Tako nam napoved vedeževalca spremeni usodo

sofija Njena.si

Kdo je v resnici prsata natakarica Sofija?

daijel33 Njena.si

Danijel javno razkril, zakaj sta dvojčka postala ...

Slovenija

Hudičevka v Pradi

Deli na:

Politična kariera Katarine Kresal se hitro približuje koncu. Iz afere z najemom prostorov za Nacionalni preiskovalni urad se ne more več izvleči. Razvpitemu nepremičninskemu podjetniku in osebnemu prijatelju Igorju Juriju Pogačarju, kot so v petek zvečer razkrili v oddaji 24ur na POP TV, je omogočila skoraj deset milijonov evrov zaslužka. Po naših podatkih bi lahko Pogačar na račun slovenskih davkoplačevalcev zaslužil dvakrat več – 20 milijonov evrov (podrobneje o tem v zgodbi tedna).

Politična kariera Katarine Kresal se hitro približuje koncu. Iz afere z najemom prostorov za Nacionalni preiskovalni urad se ne more več izvleči. Razvpitemu nepremičninskemu podjetniku in osebnemu prijatelju Igorju Juriju Pogačarju, kot so v petek zvečer razkrili v oddaji 24ur na POP TV, je omogočila skoraj deset milijonov evrov zaslužka. Po naših podatkih bi lahko Pogačar na račun slovenskih davkoplačevalcev zaslužil dvakrat več – 20 milijonov evrov (podrobneje o tem v zgodbi tedna).

Drugo interpelacijo je Kresalova prejšnjo sredo v parlamentu preživela, tretje gotovo ne bo. Če seveda bo in če ministrica na zahtevo premierja Boruta Pahorja pred tem ne bo sama odstopila. Pahorju zdaj ne preostane drugega, kot da predlaga njeno zamenjavo. Kresalova bi morala oditi s političnega  prizorišča tako bliskovito, kot je pred tremi leti nanj prišla. Leta 2007, če uporabimo prispodobo iz sveta filmov, je politično kariero začela kot Blondinka s Harvarda, tri leta za tem jo končuje kot Hudičevka v Pradi.
Toda še pred enim letom je bilo povsem drugače. Kresalova je v parlamentu preživela prvo interpelacijo kot zmagovalka. To je bilo še »romantično obdobje« odnosov v vladni koaliciji, ko je bil na vrhu Nove ljubljanske banke še Draško Veselinovič in afere Ultra še ni bilo na vidiku. Danes so razmere povsem drugačne. Med koalicijski strankami že leto dni divja vojna vseh proti vsem, afere se vrstijo ena za drugo. V političnem zakulisju potekajo siloviti in neusmiljeni spopadi pri delitvi interesnih sfer, donosnih poslov in kapitala. Ker je gospodarska in finančna kriza in zaradi tega ni dovolj za vse, so konflikti še bolj ostri in neobvladljivi. Ko ti običajno privedejo do vrelišča in je koalicija tik pred razpadom, liderji levega trojčka nekoliko »umirijo konje«, nastane krajše zatišje, potem pa spet izbruhne nov konflikt.
In tako se afere vrstijo ena za drugo v ciklih. Stranke levega trojčka že nekaj časa skupaj povezuje samo še bojazen pred izgubo oblasti in liderjem opozicije Janezom Janšo oziroma njegovo SDS. Namesto da bi se vlada v teh hudih recesijskih časih prvenstveno ukvarjala z reševanjem gospodarske krize, se ukvarja sama s sabo. Ukrepov, ki bi kratkoročno prinesli pozitivne učinke, ni od nikoder. V vladi čakajo, da bo kriza minila sama od sebe oziroma da jo bo namesto njih rešila nemška kanclerka Angela Merkel. Znameniti Pahorjev semafor se je pokvaril, še preden je začel delovati.
Za vse večji kaos v državi je predvsem in najbolj odgovorna vlada oziroma koalicijske stranke, ki jo sestavljajo. Za to, da nas iz dneva v dan pretresajo nove afere, gotovo nis(m)o krivi mediji. In tudi glavni problem v državi danes gotovo ni sovražni govor kakega nenavadnega poslanca iz Prekmurja. V takšnih družbenih razmerah ni prav nič nenavadno, da vladnim strankam podpora upada (po javnomnenjskem brodolomu Zares in LDS se je zdaj začela zmanjševati še podpora SD), raste pa največji opozicijski stranki SDS. Razlaga, da je za tak javnomnenjski zasuk najbolj odgovoren premier Pahor, ker da ni dovolj radikalen in ker naj bi preveč koketiral z opozicijo, ko je denimo zaščitil generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, že po logiki stvari gotovo ne more držati. Podporo strankam levega trojčka odrekajo sredinski volivci – teh je največ in ti vedno odločijo izid volitev – radikalci pa jim ostajajo še naprej zvesti in se samo »prelivajo« od ene stranke do druge na istem političnem polu.
Kakšno je resnično razmerje moči med obema političnima taboroma, bo že čez dober mesec pokazal referendum o arbitražnem sporazumu. Premier Pahor in vladne stranke bodo zagotovo napeli vse sile, da referendum dobijo. S kampanjo bodo poskušali konsolidirati svoje volilno telo in podpornike v čim večjem številu privabiti na volišča. Enako bo počela tudi opozicija. Referendumski izid je predvsem zaradi nepredvidljive udeležbe precej negotov. Po vsej verjetnosti bo šlo zelo na tesno.
loading...
Loading...