Slovenci hočejo tuj denar, a svojih podjetij ne dajo, ugotavlja hrvaški tisk. Agrokor čuti slovenski ekonomski nacionalizem, tako kot so ga začutili tudi večji in močnejši mednarodni akterji kot so Interbrew, KBC ali Leclerk, piše današnji Jutarnji list. Medtem pa Večernji list ocenjuje, da se bo lastnik Agrokorja Ivica Todorić kljub vsemu lažje zmenil s Slovenci, kot se je lahko s Hrvati v primeru poskusa prevzema Podravke.
"Slovenci bi radi, tako kot vsi ostali, da v državo pride tuji kapital, sicer pa mu niso pripravljeni prepustiti svojih podjetjih. Na svoji koži to že več let čuti Agrokor v primeru Mercatorja", izpostavlja Jutarnji list.Časnik ob tem objavlja seznam šestih oseb, ki naj bi najbolj nasprotovali prodaji Mercatorja Agrokorju. Gre za premiera Boruta Pahorja, ministrico za gospodarstvo Darjo Radić, kmetijskega ministra Dejana Židan, direktorja Mercatorja Žigo Debeljaka, v.d. direktorja urada za varstvo konkurence Damjana Matičiča in ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Časnik navaja primere belgijskih vlagateljev Interbrewa in KBC, ter francoskega Leclerca, ki zaradi slovenskega ekonomskega nacionalizma niso uspeli v Sloveniji. Kot nasproten primer izpostavlja zagrebški Atlantic, kot enega izmed redkih tujih vlagateljev, ki so ga spustili v Slovenijo.
Komentator Večernjega lista ocenjuje, da bodo Agrokorju "brez sentimentov" dovolili nakup delnic Mercatorja, ko bo ponudil dovolj denarja, tako kot je to storil Atlantic pri ponudbi za Drogo Kolinsko.
Časnik spominja, da so Todorića napadli na Hrvaškem kot sovražnika, ko je pred 14 leti poskusil prevzeti Podravko. Agrokor ima srečo, ker naj bi mu nagajal Pahor, ne pa nekdanji podpredsednik vlade Damir Polančec in njegov prijatelj, sicer podpredsednik sabora, Josip Friščić, ki sta preprečila njegov prevzem Podravke, izpostavlja komentator.
V ločenem tekstu Večernji list poudarja, da v Sloveniji nimajo neodvisne institucije, ki bi zagotavljala konkurenco na trgu, temveč vladin urad. "Slovenija kot da ne bi bila v EU, nima neodvisnega nadzornega telesa za varstvo konkurence, kot ga ima Hrvaška", poroča Večernji list. Ob tem spominja, kaj je vse Hrvaška morala storiti za varstvo konkurence v pogajanjih z EU.
Med ostalim dodaja, da je boj za Mercator negotov, obenem pa spominja, ocene ekonomskih strokovnjakov, da je bila tudi celotna Anglija svoj čas proti temu, da njeno verigo luksuznih trgovin prevzame Egipčan Mohamed al-Fayed, ki pa mu je kasneje to vendarle uspelo.