Razlog so bila njena pogajanja z našim predsednikom vlade Borutom Pahorjem o arbitraži. Bolj natančno: »Če popustimo zdaj, bomo odprli stalen izvir nesporazumov in nevarnosti, da bi tudi druge države zahtevale podobne rešitve.«

Podobne rešitve so seveda dimniki ali območja stikov in druge kreativne rešitve za mejna vprašanja, ki jih ima odprta južna soseda: predvsem morsko mejo z Bosno in Hercegovino (Neum oziroma pravica do izhoda na odprto morje) ter Črno goro (nahajališča plina pod morjem zaliva Boke Kotorske). 

»Mi se nismo vmešavali v spor Nemčije z Dansko in Nizozemsko, pa naj se tudi ona ne vmešava v naše spore, še toliko bolj ker ni prebrala razsodbe. Gospa Merkel je na čelu gospodarsko najmočneje države v Evropi, naj se znebi zablode, da nam lahko karkoli diktira,« je te dni za portal dnevnik.hr kanclerki zabrusil hrvaški akademik Rudolf, nekdanji predsednik hrvaškega dela komisije za določitev meje s Slovenijo.

Po pisanju nemškega Die Welta nov konflikt na Zahodnem Balkanu vnaša novo nestabilnost v prostor, kjer sta vse bolj aktivna ruski predsednik Putin in turški voditelj Erdogan. Za ogenj potrebna le ena iskra. Spor je idealna tema za nacionaliste, ki so se v obeh državah že okrepili. Hrvaška skuša dokazati, da je Slovenija kot članica schengenskega območja spada v bolj problematičen delu Evrope, ki prinaša prepir na evropsko prizorišče.

V torek, 12. julija, v Ljubljano prihaja hrvaški premier Plenković. Takoj po prisegi v saboru oktobra lani ga je Miro Cerar povabil, da obišče Slovenijo, a sta se srečevala le v Bruslju. Se bosta menila o uveljavitvi sporazuma kot pravi Cerar, ali bodo to novi bilateralni pogovori (ki naj bi nato vodil na Meddržavno sodišče v Haag), kot bo razgovor tolmačil Plenković?

Kakorkoli, za Hrvaško je škodljiv sam model arbitražnega iskanje rešitev tudi po načelu pravičnosti in dobrososedskih odnosov. V primernem času namerava razglasiti izključno gospodarsko cono v Jadranskem morju, s čemer bi brez pogajanj ali arbitražnih postopkov vnaprej določiti tudi meje.