Hrvaška veleposlanica: Z bonboniero nisem želela provocirati Slovenije

Hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani je v minulih dneh ujezilo slovenske institucije s prazničnim darilom, bonboniero, v kateri je reliefni zemljevid Hrvaške s sredinsko mejno črto v Piranskem zalivu. Hrvaška veleposlanica v Ljubljani Vesna Terzić je včeraj za STA potrdila, da je bila bonboniera njena ideja in zatrdila, da ne gre za provokacijo.

"Obdarovanje oseb v državi gostiteljici v predprazničnem času je običajna praksa v diplomaciji. Tako kot vsako leto smo tudi letos poslali priložnostna darila," je odgovorila za STA.

Kot je dodala, je odločitev o tem, kaj od hrvaških izdelkov se daruje, vedno njena, kot je bilo tudi letos.

"V prvi vrsti je bila osebno sporočilo dobrih želja in v nobenem trenutku ni bila mišljena kot kakršnokoli politično sporočilo ali provokacija, temveč navadno skromno predpraznično darilo," je še pojasnila.

Hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier je v torek dejal, da bonbonieri z zemljevidom ni treba dajati velikega pomena.

"Predano delamo na reševanju vseh odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo in to mora biti v fokusu," je povedal novinarjem po srečanju s črnogorskim kolegom Aleksandrom Andrijo Pejovićem v Zagrebu.

Izpostavil je, da se je po skoraj sedmih letih srečala mešana komisija za izvajanje sporazuma o maloobmejnemu prometu in sodelovanju (Sops), ki je v ponedeljek v Zagrebu po njegovih ocenah prišla do "dobrih in kakovostnih rešitev".

Na slovenskem zunanjem ministrstvu ne želijo zaostrovati odnosov s sosedo. Darilo naj bi dali v darilno vrečko z napisom "I feel Slovenia", v katero so dodali besedilo arbitražnega sporazuma o meji med državama iz leta 2009 in vrnili naslovniku.

Zunanji minister Karl Erjavec je včeraj na novinarsko vprašanje po seji sveta DeSUS glede bonboniere ocenil, da je šlo za "zelo neposrečeno darilo" in da Hrvaška "nima sreče pri izbiri daril".

Za odnose med državama je ocenil, da so "na stalni ravni, niso najboljši". Glede tega, da je morala Slovenija za delovanje arbitražnega sodišča letos založiti 800.000 evrov in da bo sredstva zalagala do izdaje odločbe sodišča, pa je spomnil, da bo odločba sodišča vsebovala tudi izrek o stroških postopka "in takrat bo tudi svoj del nosila hrvaška stran".

Spomnil je, da bo odločba arbitražnega sodišča o meji med državama "imela status mednarodnega sklepa, ki bo izvršljiv". Na Hrvaško bo, ne glede na to, da ne priznava arbitražnega postopka, ta odločba učinkovala, je dejal. Izpostavil je, da arbitražni sporazum še vedno velja in da tudi mednarodna skupnost, Evropska komisija, pričakujejo, da bo Hrvaška spoštovala arbitražno odločbo "ne samo v delu, ki se nanaša na mejo, ampak tudi kar se tiče plačila stroškov". "To da enostransko odstopiš, še ne pomeni, da si se rešil obveznosti," je dodal.

Del slovenske javnosti sicer ocenjuje, da gre glede bonboniere za provokacijo in aroganco hrvaške strani, ker meja med državama še ni določena in je predmet arbitražnega postopka.

Hrvaška je sicer večkrat izpostavila, da je izstopila iz arbitražnega postopka in da si želi spor o meji urediti v dvostranskih pogovorih.

Na Hrvaškem ocenjujejo, da je po aferi s srbskimi čokoladami, ki jih je otrokom v Dubrovniku delila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, diplomatsko leto zagrenila tudi bonboniera s zemljevidom, ki je sporen za Slovenijo.