Slovensko panevropsko gibanje je danes v Ljubljani pozvalo k zavrnitvi arbitražnega sporazuma na referendumu 6. junija in za "izgon Hrvaške z zasedenih ozemelj". France Bučar, Tine Hribar in Boris Pahor so menili, da ni potrebna arbitraža, ampak "pošten" dogovor s Hrvaško, sicer ta ne bo vstopila v Evropsko unijo.
Hribar je celo menil, da je arbitražni sporazum "akt kolaboracije z okupatorjem", zadnji akt v popuščanju Hrvaški, ki "si je vseskozi prisvajala slovensko ozemlje". "Mi imamo vojno stanje brez vojne napovedi," je še dejal. In zdaj bo Slovenija preko arbitražnega sodišča to ozemlje dokončno izgubila, medtem ko bo Hrvaška v vsakem primeru samo pridobila, nič pa ne bo izgubila, je menil Hribar, ki je pozval k odločni zavrnitvi sporazuma na referendumu. Za predsednika vlade Boruta Pahorja je dejal, da je "padel v depresijo in naredil "salto mortale" ter začel zganjati evforijo, ki je le druga plat depresije."
Predsednik gibanja Bučar je poudaril, da pri odločanju o arbitražnem sporazumu pravzaprav ne gre le za mejo, "ampak za vprašanje obstoja Slovenije". Arbitraža po njegovih besedah pravzaprav sploh ni potrebna, ampak potrebujemo zgolj ugotovitveni postopek, kaj sta državi imeli ob osamosvojitvi, torej 25. 6. 1991.
Toda ker se je Hrvaška temu datumu po mnenju Bučarja odpovedala z izjavo, ki jo je sabor sprejel ob ratifikaciji arbitražnega sporazuma (da nič v sporazumu ne zagotavlja Sloveniji, da ima teritorialni stik z odprtim morjem), je potrebno začeti pogajanja na novo. To pa bi moralo potekati v smislu pogovorov o nasledstvu po Jugoslaviji.
Tako Hribar kot Bučar sta ostro kritizirala predvsem premiera Boruta Pahorja, češ da se obnaša kot v komunističnemu sistemu, ko trdi, da je arbitražni sporazum dober, ker on tako pravi, da je. Podobno, kot se je včasih reklo, da je to dobro zato, ker je to rekel Kardelj, je dejal Bučar.
Na novinarska vprašanja, kje so argumenti za trditve, da je, kot pravita, sporazum slab in "poln lukenj kot švicarski sir", Hribar na primer odgovarja, da sporazum Sloveniji ne bo zagotovil neposrednega stika z odprtim morjem, pa čeprav sporazum določitev tega stika nalaga kot dolžnost sodišču.
Na vprašanje, ali ne bo razsodba sodišča brezpredmetna - in torej neobvezujoča, če ne bo naredilo tistega, kar mu je naročeno, pa je Hribar odgovoril, da bo sodišče pač avtonomno in da proti njegovi sodbi tudi ni možen priziv, če ne bo izpolnilo nalog, ki so zapisane v arbitražnem sporazumu. "Pomembna je bitka za interpretacijo," je dejal.
Poleg tega pa bo po Hribarjevem mnenju trajalo najmanj deset let, preden bo arbitražno sodišče odločilo, kje je meja, med tem pa ima sodišče v skladu s sporazumom pravico, da sprejme vse ukrepe za zavarovanje sedanjega stanja. "Torej nam bodo zaprli usta za 10 let," opozarja Hribar.
Ob tem je menil, da si pri svojih 70 letih ne more privoščiti, da bi umrl, ne da bi vedel, kaj se bo zgodilo glede Hrvaške. Zato je potrebno sporazum zavrniti in prisiliti Hrvaško k umiku z zasedenih ozemelj ter v pogajanjih doseči pravično mejo. Sicer Hrvaška ne bo vstopila v EU, je še poudaril Hribar, pri čemer sta mu pritrdila tudi Bučar in Boris Pahor.
Slednji je tudi ocenil, da je vse skupaj posledica tega, da "Slovenija, že odkar je država, ne nastopa kot država" in to od vlade Lojzeta Peterleta naprej. Slovenija bi se morala s Hrvaško dogovoriti kot država, ne pa se zanašati na pomoč arbitraže, ki ne garantira, da bo Slovenija dobila tisto, kar je njeno, je poudaril Pahor.
Bučar in Hribar sta sicer na koncu pojasnila, da nista "proti dogovarjanju", da pa nasprotujeta arbitražnemu sporazumu. Boljša alternativa bi bila po njunem mnenju mediacija. Pa tudi status quo ne bi bil katastrofa, saj bi to pomenilo tudi, da Hrvaška ostane zunaj EU, je še dejal Hribar.