Po pozdravnih nagovorih predsednika uprave Mladinske knjige Petra Tomšiča in predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tadeja Bajda so referenti na simpoziju spregovorili o reviji Zaliv, ki je v izhajala v Trstu od leta 1966 do 1990.
Prav prijateljstvo in sodelovanje med Pahorjem in Kocbekom, ki sta se po svojih političnih nazorih sicer razlikovala, saj je bil Pahor agnostik in socialni demokrat, Kocbek pa kristjan in krščanski socialist, je bilo v jedru čezmejnega intelektualnega povezovanja prva tri desetletja po drugi svetovni vojni.
Revija Zaliv, središče teh povezav, se je vpisala v zgodovino kot glasnica demokratičnega dialoga, načelna zagovornica kritičnih razmišljanj in avtorjev, piše v vabilu simpozija, ki sta ga poleg SAZU organizirala še Mestna občina Ljubljana in založba Mladinska knjiga, pri kateri je Pahor izdal večino svojih del, ki so izšla v slovenščini.
Kot je za STA povedala literarna zgodovinarka Tatjana Rojc, je bil poudarek revije Zaliv sprva na literaturi, v njej so denimo objavljali Marko Kravos, Miroslav Košuta in Irena Žerjal. Pozneje pa se je začela revija osredotočati tudi na družbena in politična vprašanja o narodni biti in identiteti.
Kot je povedala Tatjana Rojc, je ta vpliv postal jasen šele pozneje. Spomnila je na afero Kocbek, ki se nanaša na v posebni izdaji revije leta 1975 objavljen intervju s književnikom. V njem je Kocbek razjasnil svoj odnos do komunističnega režima in ideologije, pa tudi do preteklosti, saj je med drugim spregovoril o povojnih pobojih.
Po tej aferi je bil Pahor precej osamljen, tudi Rebula "je plačal" za svoje sodelovanje pri reviji, je spomnila literarna zgodovinarka. Revija je sicer prenehala izhajati ob osamosvojitvi Slovenije, ko se je Pahor, eden od urednikov, odločil, da njen obstoj ni več potreben. Tatjana Rojc je v svojem referatu sicer spregovorila o Zalivu in Alojzu Rebuli.
Kot prvi referent je na današnjem simpoziju nastopil arhitekt in oblikovalec Janez Bizjak, ki je spregovoril o sodelovanju z Zalivom, ki je bilo prijetno in nevarno, sledil je referat urednika revije Kaplje Tomaža Pavšiča, ki je predstavil obe reviji. Na simpoziju so predstavili tudi hommage Viktorju Blažiču z naslovom Vsi Delovi uredniki so bili proti opravičilu.
Prispevek filozofa in umetnika Evgena Bavčarja Moja srečanja s sodelavci Zaliva je prebrala Tatjana Rojc, filozof Vinko Ošlak je svoj referat naslovil Med humanostjo in humanizmom, Peter Kovačič Peršin pa Kocbekovo pričevanje iz (zgodovinskega) odmika.
Kovačič Peršin je ob simpoziju za STA spregovoril o prijateljstvu med Pahorjem in Kocbekom, ki se je po njegovih besedah začelo že pred vojno, čeprav sta se v živo srečala šele po njej. Pahor je Kocbeku namreč poslal prispevek za revijo Dejanje.
Njuno prijateljstvo je bilo zelo ustvarjalno, Pahor je bil očaran predvsem nad Kocbekovim odnosom do slovenstva, "ki je bilo enormno čisto in dosledno", je poudaril Kovačič Peršin, ki se je v svojem referatu osredotočil na že omenjeni intervju s Kocbekom, ki se je prelevil v afero.
Ta intervju je, kot meni Kovačič Peršin, vrh Pahorjevega publicističnega ustvarjanja kot tudi vrh celotne slovenske publicistike. Že ob objavi je imel velik odmev tudi v širši mednarodni javnosti in še danes, po več kot 40 letih odmeva, kar ni doslej uspelo še nobenemu slovenskemu publicističnemu delu, je poudaril. Ob sklepu simpozija je spregovoril tudi Boris Pahor.
Na simpoziju so predstavili tudi Hommage Viktorju Blažiču: iz intervjuja v reviji Reporter 2009: Vsi Delovi uredniki so bili proti opravičilu, ki ga je prebrala Ana Duša.
