Iserdo, najslavnejši heker daleč naokoli, je prejšnji teden spet postavil na noge spletno stran s spornim virusom, ki je okužil 13 milijonov računalnikov. Matjaž Š., skrivnostni 23-letni Mariborčan, ki naj bi se skrival za računalniškim vzdevkom, očitno v štajerski prestolnici uprizarja pravo filmsko kriminalko. Novo nadaljevanje Matrixa.
Pri Reporterju se nam je medtem uspelo dokopati tudi do mladega računalniškega strokovnjaka Dejana Janžekoviča: po policijski preiskavi, v kateri je sodeloval tudi FBI, je bilo njegovo ime med najbolj medijsko izpostavljenimi. Nam je povedal svojo resnico.
Ko so ameriški specialci in agenti FBI pred nekaj tedni v jutranji zarji korakali po Mariboru, jih je le malokdo opazil. Seveda, saj je večina Mariborčanov še spala. Nihče ni pričakoval, da bodo še istega dne ob jutranji kavici dobili še neverjetno zgodbo, ki bo štajersko prestolnico v soparnem poletju spremenila v prestolnico računalniške kriminalke. Zgodba, ki bi jo učinkoviteje težko napisal celo Dan Brown. Ameriški agenti so skupaj s slovenskimi policisti iskali novodobne hekerje, ki so s svojo stvaritvijo okužili na milijone računalnikov (tudi svetovno znane banke in firme) po celotnem svetu. Vse skupaj je dobilo še bolj skrivnostne obrise, ko so na dan začele curljati informacije. Iserdo, to naj bi bil vzdevek vodje hekerjev, naj bi bil še ne 23-letni mariborski študent Matjaž Š. Lahko bi ga poimenovali tudi štajerski Neo (če prosto povzamemo po filmski uspešnici Matrix).
Kako se je lahko zgodilo v Mariboru
Dejstvo je, da v tem primeru ni šlo za filmsko platno, še manj za virtualne svetove. Slovenski in ameriški policisti so iskali programerja, ki je pomagal razvijati računalniški virus Mariposa (oz. Metulj). Program je po besedah namestnika direktorja FBI za spletni kriminal v Washingtonu, Jeffreyja Troya, »orodje za izvajanje zločina«. Natančneje, šlo naj bi za krajo podatkov in vdore v baze podatkov.
Matjaž Š. je tako postal centralna figura v celotni zgodbi, čeprav njegova prava identiteta javnosti še ni znana. Policija je v sklopu akcije opravila sedem hišnih preiskav, pridržani pa sta bili dve osebi. Eden od njiju naj bi bil prav Matjaž Š. Pripora sta se po neuradnih virih končala s plačilom varščine. Zgodbo v štajerski prestolnici poznajo vsi. Odzivi so sicer različni. Na ulici lahko srečamo podpornike slovenskih hekerjev, ki ob omembi zgodbe samo tlesknejo s prsti in komentirajo »vsaka jim čast«; srečamo take, ki skomignejo z rameni in te pogledajo z izrazom kot nikoli ne bi verjel, da je v Mariboru kdo tega sposoben, najdemo pa tudi take, ki imajo zgodbo za kriminalno dejanje, ki ga je treba kaznovati. Glasovi pa povsem potihnejo, ko gre za imena in priimke.
Medijsko izpostavljeni Dejan Janžekovič
Na Teznem v Mariboru je doma Dejan Janžekovič. Gre za 24-letnega študenta na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Njegovo ime se je pojavilo v medijih v zvezi z omenjeno zgodbo. Ena od hišnih preiskav je bila namreč tudi pri njem doma: pravi, da je preiskava sad spleta nesrečnih okoliščin in da gre za krajo njegove identitete. »Gre za zelo mirnega fanta,« smo lahko slišali v soseski, »ki nikoli ne rine v težave. V šoli je bil odličnjak, vedno je imel ob sebi knjige in zvezke.« Avgust je mesec, ki navadno izprazni mesta, na Teznem pa je kljub počitniškemu času kar pestro. Srečali smo veliko ljudi, le malo izmed njih pa Dejana pozna. »Vedno se je raje držal sam zase. Nikoli ga nismo kaj dosti videvali po mestu. Pa tudi v bloku se le redko srečujeva. Ne vem, kdaj sem ga nazadnje videla,«»Sošolca sva bila,« smo lahko izvedeli pri sostanovalcu, ki je želel ostati anonimen, »večkrat sva skupaj šla v šolo. Bil je res dober učenec. Lahko pa povem, da ni nikoli posebej izstopal v računalništvu. Nimava več veliko stikov, lahko pa vam povem, da sem ga nazadnje videl še danes zjutraj. Pozdravila sva se, verjetno je bil namenjen v službo.« Ko smo se seznanili s sosesko, smo se odločili potrkati na vrata družine Janžekovič. »Dejana ni doma,«»v službi je.« nam je priznala soseda. smo izvedeli,
Dejan se v medijih ni veliko oglašal, čeprav je bilo njegovo ime še najbolj medijsko izpostavljeno. Ameriški bloger Brian Krebs ga je predstavil kot Iserda: informacijo je Dejan zanikal na blogu. Tudi mi smo hoteli stopiti z njim v stik in ga povprašati o zgodbi mariborskih hekerjev. Po nekaj poskusih nam je Dejana le uspelo priklicati; z njim smo se srečali ob kavici. »Rad bi jasno in glasno povedal, da sem nedolžen in da nimam pri tej zadevi čisto nič. Zato sem se tudi srečal z vami«, nam je dejal mladi računalnikar. »Šlo je za računalniško krajo identitete, nekdo je zavedel policijo.« Ko smo ga spraševali o tem, kdo in kako bi lahko to izpeljal, nam je Dejan dejal, da ne ve in da bi rad zadevo čim prej pozabil.
VEČ V TISKANI IZDAJI