Pred azilnim domom na Viču se je včeraj zjutraj zbrala skupina okoli 30 beguncev in opozorila na predolge postopke pri ureditvi njihovega statusa in zahtevala srečanje z ministrico za notranje zadeve. Skupina petih beguncev se je odpravila nato še na notranje ministrstvo, kjer so predali svoje zahteve. Kot je za STA povedal Samer iz Sirije, bodo počakali odziv ministrstva in se potem odločili za nadaljnje aktivnosti.
Ministrica pa je v izjavi novinarjem pred sejo DZ očitke označila za neprimerne in poudarila, da Sloveniji pri soočanju z migrantsko problematiko ni možno ničesar očitati.
"Slovenija je problem le v Sloveniji, z notranjo razklanostjo bomo morali za vselej opraviti," je dejala in pojasnila, da so postopki mednarodne zaščite kompleksni in zahtevni, zato tudi nekoliko daljši.
Ministrica je zagotovila, da postopki potekajo v skladu s predpisi in roki, prav tako je zavrnila očitke, da prosilci za azil ne prejmejo informacij. Po njenih besedah osebje v institucijah ravna zelo odgovorno in na visokem nivoju. Tako Györkös Žnidarjeva tudi od nevladnih organizacij pričakuje konstruktiven in objektiven pristop.
Poudarila pa je, da Slovenija ni ekonomska velesila. "Pomagamo in smo kredibilen partner pri evropskem soočanju s kompleksnim problemom migracij, a ima tudi solidarnost svoje meje," je opozorila in spomnila na sposobnost sprejemanja posamezne države.
Če bi namreč država sprejemala več oseb kot ima kapacitet, bi to po besedah ministrice prinašalo več težav kot koristi za celovito soočanje s to problematiko. Kot je pojasnila, bi lahko bili ogroženi pravni, socialni in zdravstveni sistem v državi, prav tako notranja varnost.
Po besedah ministrice se zavedajo omejitev, "saj smo nenazadnje najmanjša država na zahodno-balkanski poti". "Ključno pa je, da tudi Evropa da jasen signal, da se kapacitete polnijo in nenadziran pritok migrantov v Evropo ni dovoljen ter da bi bila Evropa v primeru ponovljenega scenarija pritoka migrantov pripravljena sprejeti določene restriktivne ukrepe," je poudarila. Izpostavila je še učinkovito varovanje zunanjih meja, pri čemer je Slovenija v težkem položaju.
"Evropa kot celota mora imeti zelo jasno strategijo, kako se bo soočala z migracijskimi pritiski, ki ga je treba obvladovati v okviru sistema, ki je vzdržen," je opozorila ministrica.
Spremembe zakonodaje na tem področju so po njenih besedah v ključni fazi priprave. Gre za spremembo policijskih postopkov, ki bi v primeru ocene, da obstaja grožnja javnemu redu in notranji varnosti, omogočali učinkovito vračanje tujcev v sosednje države. "Ne moremo tolerirati nenadzorovanega pritoka na naše ozemlje in moramo sprejeti vse ukrepe, ki bi bili v skrajnem primeru naravnani v to, da ne pride do zloma azilnega sistema v Sloveniji," je še poudarila Györkös Žnidarjeva.
Na ministrstvu za notranje zadeve v zvezi z očitki, da je azilni dom prenatrpan, v izjavi za javnost poudarjajo, da je v azilnem domu nastanjenih 153 prosilcev za azil, medtem ko je prostora za 200 oseb.
Navajajo, da vsem prosilcem zagotavljajo pravico do prebivanja v Sloveniji, spremljanja postopka v jeziku, ki ga razumejo, informiranja, materialne oskrbe oziroma finančne pomoči, brezplačne pravne pomoči, nujnega zdravljenja, izobraževanja, dostopa na trg dela, humanitarne pomoči in žepnine.
Prošnje prosilcev so po navedbah ministrstva povprečno rešene v 99 dneh, to je znotraj zakonskih rokov. V azilnem domu vsakodnevno potekajo različne dejavnosti, ki jih izvajajo številne nevladne organizacije.
Glede navedb, da se o prošnjah prosilcev, ki so bili v Slovenijo sprejeti na podlagi projekta premestitve iz Grčije in Italije, odloča več mesecev, navajajo, da je bilo do zdaj odločeno o vseh prošnjah prosilcev, ki so bili Slovenijo sprejeti v prvi skupini maja 2016, medtem ko postopki prosilcev iz druge skupine še potekajo.
Lilijana Kozlovič (SMC), za zdaj še predsednica parlamentarnega odbora za notranje zadeve, sicer pa bodoča generalna sekretarka vlade, pa je v izjavi novinarjem v DZ ocenila, da se azilni postopki vlečejo, saj iz držav, iz katerih prihajajo prosilci za azil, ni enostavno dobiti podatkov, s katerimi bi potrdili, da prosilci izpolnjujejo pogoje za azil. "Prepričana pa sem, da ministrstvo za notranje zadeve intenzivno dela na tem," je dejala in ob tem spomnila tudi na spremembo zakona o mednarodni zaščiti, s katero so postopke pospešili.