Györkös Žnidarjeva in Orepić za sodelovanje v migrantski krizi

Györkös Žnidarjeva je v skupni izjavi z Orepićem dejala, da sta se med drugim pogovarjala o pobudi premierja Mira Cerarja za pomoč Makedoniji pri nadzoru njene meje z Grčijo in omejevanju števila prihodov migrantov. Orepić je po ministričinih besedah pobudo podprl kot konkreten predlog za reševanje nastale situacije.

Sogovornika sta govorila tudi o sklepih vrha EU, ki je potekal prejšnji teden. Györkös Žnidarjeva je poudarila, da sklepi članicam EU zapovedujejo dosledno izvajanje schengenskega zakonika, kar pomeni, da se na zunanjih mejah zavrača vstop vsem tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali niso zaprosili za mednarodno zaščito, čeprav so za to imeli možnost. "Sporočila Evropske komisije so jasna," je poudarila ministrica.

"Hrvaška je članica EU in njena naloga je, da zavaruje zunanje meje EU. Prav tako je kandidatka za vstop v schengensko območje in zato me veseli, da se nova hrvaška vlada v celoti zaveda pomena teh obveznosti," je povedala Györkös Žnidarjeva in dodala, da jo veseli odziv Orepića, ki je zagotovil, da bo nadaljnje sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško zaznamovalo pravočasno obveščanje in pretok informacij.

"Migrantske krize ne moremo rešiti z enostranskimi ukrepi, ampak je nujno potrebno iskanje skupnih in celovitih rešitev," je povedala ministrica.

Hrvaškemu kolegu je ministrica še predstavila nedavne slovenske ukrepe za obvladovanje migrantskih pritiskov, med drugim stopnjevanje nadzora schengenske meje, pri čemer se vstop v Slovenijo dovoli le tujcem, ki izpolnjujejo formalne in dejanske pogoje za vstop. Obvestila ga je tudi o pomoči Slovenske vojske policiji pri varovanju meje. O tem bo sicer danes odločal DZ.

Orepić je v izjavi glede migrantske krize poudaril, da je to v osnovi humanitarno vprašanje in da morajo vsi ukrepi posameznih držav to upoštevati.

Dejal je, da trenutno grško-makedonska meja predstavlja vrata Evrope. Po njegovih besedah je treba zaščito tamkajšnje zelene meje in proces profilacije migrantov skupno načrtovati in izvesti. Zatrdil je, da bodo vse države na balkanski migrantski poti prevzele svojo jasno odgovornost v procesu profiliranja.

Po profilaciji pa sta po besedah Orepića ključna še prevoz in namestitev migrantov. Pri tem je po njegovih besedah treba razumeti obremenjenost Nemčije in Avstrije, ki sta večinoma končni cilj migrantov.

"V trenutku, ko ne bo več mogoče sprejemati migrantov, predvsem v Avstriji, moramo ločiti procesa sprejema in tranzita. Razviti moramo sposobnosti reševanja problemov od makedonske meje do končnih ciljev," je še povedal Orepić.

Gre za prvi dvostranski obisk Orepića v tujini, odkar je januarja zasedel položaj hrvaškega notranjega ministra.