Györkös Žnidarjeva je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da gredo ukrepi vlade v smer zajezitve migrantskega toka in preprečevanja, da bi Slovenija postala žep. Po drugi strani pa še vedno želijo omogočiti, da tisti, ki potrebujejo zaščito, to tudi dobijo.
V okviru poostrovanja nadzora schengenske meje je Slovenija že v soboto zaostrila pogoje za vstop v državo in nato nadaljevanje poti v Avstrijo. Po besedah ministrice je vlada določila še dodatne pogoje, ki jih bodo policisti začeli uvajati v prihodnjih dneh "z namenom, da se zmanjša število migrantov na migracijski poti" in da se "omogoči dostop do mednarodne zaščite tistim, ki jo dejansko potrebujejo". Ti dodatni pogoji so usklajeni z avstrijsko stranjo, je povedala Györkös Žnidarjeva.
Med drugim bodo omejili organiziran prevoz migrantov. Zaradi tega se lahko pričakuje, da bodo migranti v prihodnje povečal pritisk na zeleno mejo, je dejala ministrica.
Zato vlada tudi predlaga začetek izvajanja 37. a člena zakona o obrambi, ki omogoča dodelitev izjemnih pooblastil vojski. Vojska bi pooblastila dobila od 22. februarja naprej, je povedala ministrica. Sicer težko napoveduje, koliko vojakov bo pomagalo policiji pri varovanju meje. Je pa poudarila, da je prisotnost vojske izjemnega pomena, saj migracije ne popuščajo in bo to pomenilo pomembno razbremenitev policije.
Policisti in vojaki bodo tako prioritetno varovali najbolj izpostavljene dele meje, kjer bodo prehajali migranti. "Je pa treba zagotoviti tudi varovanje začasnih tehničnih sredstev na meji glede na to, da se pričakuje večji pritisk na zeleno mejo," je dejala.
Ministrica je ponovila, da je za uspešno obvladovanje migracijskega toka potrebno sodelovanje vseh držav in da mora tudi Hrvaška narediti svoje. Ob tem je poudarila, da k nam migranti prihajajo čez dve zunanji meji EU.
Za Slovenijo je izjemno pomembno, kako se bo na to odzvala Hrvaška, pravi ministrica. "Če bo prihajalo do zapletov, bodo razmere na meji težje obvladljive," je dejala in ponovila, da je Hrvaška dolžna izvajati schengenski zakonik in ukrepe, s katerimi omogoča, da delovanje schnengenskega območja ni ogroženo.
Ta pričakovanja bo Györkös Žnidarjeva izrazila tudi v ponedeljek na sestanku s hrvaškim notranjim ministrom Vlahom Orepićem. Prav tako pričakuje, da bo Hrvaška prenehala s politiko čim prejšnjega prehoda migrantov čez državo. Ob tem je izrazila prepričanje, da je sodelovanje s Slovenijo tudi v interesu Hrvaške.
Z dodatnimi pogoji vstopa v državo se bo Slovenija tudi prilagajala kvotam, ki jih je napovedala Avstrija. Na vprašanje, koliko prosilcev za azil lahko sprejme Slovenija, ministrica ni odgovorila. Spomnila je le, da tudi Avstrija še preverja, ali je postavitev kvot v skladu z zakonodajo.
Če bi uspeli zajeziti tok migrantov na grško-makedonski meji, pa bi to to posledično sprostilo pritisk na slovensko mejo. Ministrica je dejala, da so slovenski policisti že prisotni na grško-makedonski meji in da bo Slovenija še naprej pomagal Makedoniji.
Vlada je danes v obliki odloka določila seznam varnih izvornih držav, na katerega je uvrstila Albanijo, Alžirijo, Bangladeš, BiH, Črno goro, Egipt, Kosovo, Makedonijo, Maroko, Srbijo, Tunizijo in Turčijo. Namen sprejema seznama je v tem, da se bo v Sloveniji omogočilo hitrejše odločanje v postopkih mednarodne zaščite, je pojasnila ministrica. Pri tem je poudarila, da samo dejstvo, da je država na seznamu, ne pomeni, da organi ne bodo odločali o prošnji za mednarodno zaščito, saj lahko država za posameznika ni varna zaradi njegovih osebnih okoliščin.
Če bi v Sloveniji migranti množično vlagali prošnje za mednarodno zaščito, se bo po besedah ministrice upoštevala okoliščina, da "se oseba nahaja v varni državi oz. državi EU".