Zdravje slovenskih bank je glede na naše podatke zadovoljivo, vendar pa ne izključujemo poslabšanja zaradi povratne zanke iz realnega sektorja, je danes ob predstavitvi letnega poročila Banke Slovenije o finančni stabilnosti dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.
Član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič je poudaril, da je za povečanje posojilne dejavnosti bank do nefinančnih institucij in gospodinjstev, ki se je zmanjšala zaradi porušenja zaupanja na medbančnem trgu, najprej treba zagotoviti normalizacijo zadolževanja bank v tujini, pri čemer je treba z državnimi jamstvi zagotoviti, da bodo banke z izdajanjem bančnih obveznic prišle do dolgoročnejših virov.
V zadnjih mesecih je zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih možno le z državnim jamstvom in težko je reči, kdaj se bodo razmere normalizirale, je povedal Jašovič in dodal, da je v času krize bančni sektor kot celota nebančnemu sektorju prodal izjemno malo dolžniških instrumentov, saj so jih vpisovale oz. vplačale le druge banke. Šele v zadnjih mesecih se je to malenkostno popravilo, je še rekel.
Jašovič še pravi, da morajo lastniki bankam zagotoviti dodaten kapital, saj bodo banke, ki bodo bolj kapitalizirane, bolje prestale krizo.
Zaradi trenutnih težavnih gospodarskih razmer se bo po njegovih besedah poslabšal tudi dohodkovni položaj bank, saj se bo zaradi povečevanja rezervacij zmanjševal njihov dobiček ali pa bodo banke zapadle celo v izgubo, kar bo oslabilo njihov kapital.
Prav zato je po njegovem prepričanju izjemno pomembno, kako bodo ravnali lastniki bank. V tem kontekstu igra ključno vlogo tudi država kot lastnik in ne zgolj kot porok za novo zadolževanje bank, dodaja.
Jašovič je povedal še, da slovenske banke zaenkrat zagotavljajo dovolj kapitala, a daljša ko bo gospodarska kriza, več bo tudi izgub na posojilnem portfelju, zato je nujno čim prej začeti izvajati vladen protikrizne ukrepe, kot je jamstvena shema za bančna posojila podjetjem.
Obenem meni, da pomembno vlogo pri blaženju posledic posojilnega krča igrajo tudi banke same z dobrim upravljanjem s posojilnim tveganjem.
"Predvsem morajo dobro preverjati, kateri dolžniki in projekti imajo finančni in gospodarski kapital ter zanje zagotavljati kapital, za neperspektivne dolžnike pa so primerni insolventni postopki," je zatrdil Jašovič in dodal, da je v teh zaostrenih razmerah ključno, da se zagotavlja financiranje dolžnikov, sicer se bo recesija poglabljala.
Glede gibanja gospodarstva se je Kranjec znova izognil jasnemu odgovoru na vprašanje, ali je finančna in gospodarska kriza dosegle dno. "Znaki okrevanja so. Ali je to dokončno okrevanje ali pa je prišlo zgolj do upočasnjevanja padca, je treba še videti," je zatrdil. "Padanje se je vsekakor upočasnilo, če pa to pomeni dokončno okrevanje, pa še ni znano," je dodal.
Glede napovedi Banke Slovenije o dvoodstotnem zmanjšanju bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu, je Kranjec zatrdil, da je bila po njegovem prepričanju ob upoštevanju takratnih predpostavk napoved ustrezna, da pa ne izključuje popravljene napovedi, če se bodo predpostavke spremenile.
Kranjec je komentiral tudi pisanje nekaterih medijev o domnevnem sporu znotraj Sveta Evropske centralne banke (ECB) med njim in predsednikom nemške Bundesbanke Axelom Webrom glede razširitve načeloma dogovorjenega ukrepa ECB za odkupovanje kritih obveznic na več kot 60 milijard evrov in na dodatne dolžniške instrumente.
"Vsi člani Sveta ECB imajo popolnoma enotno stališče. Izjave, ki so mi bile pripisane, so popolnoma vzete iz konteksta in ne ustrezajo dejanskemu stanju," je bil jasen.