Guverner Banke Slovenije Vasle brani omejitev kreditiranja: Podobno so ravnali na Portugalskem in Slovaškem

"Lansko leto je bilo eno najbolj uspešnih v zgodovini slovenskega bančnega sistema in tudi rezultati v letošnjem letu kažejo na približno ponovitev lanskih," izpostavlja Vasle.

Stanje je danes povsem drugačno kot leta 2013, ko je prišlo do reševanja bank, verjame. Prakse posojanja so boljše, menedžerskih prevzemov, financiranih s posojili, ni, nadzor nad bankami je drugačen, našteva.

Ne glede na to pa je pred bankami po njegovih besedah precej izzivov. Ni jim namreč uspelo obnoviti kreditiranja podjetij, imajo podobne poslovne modele, tako da se bojijo za iste stranke, vprašanje je, kako so pripravljene na spremembe v okolju, povezane z novimi tehnologijami.

Vasle meni, da imamo v Sloveniji še vedno razmeroma veliko bank, konsolidacija pa se mu zdi "neizogiben in koristen proces". Na vprašanje, ali je zadovoljen z lastniki, ki so jih dobile NLB, Nova KBM, Abanka in druge, odgovarja, da Banka Slovenije ni vključena v postopke prodaje.

Kritike, da je Gorenjsko banko precej nepregledno prevzela banka AIK, ki je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića, zavrača, saj da je bil z njihovega stališča "postopek enak kot v vseh drugih primerih".

Kdaj se bosta lahko združili Nova KBM in Abanka, ne more odgovoriti, ker nekateri postopki niso odvisni le od Banke Slovenije.

Dejstvo je, da je večina bank zdaj v tuji lasti, pravi Vasle. Zdaj se bo videlo, ali imajo novi lastniki vizijo, napoveduje.

O omejevanju posojil, zaradi katerega so bili v centralni banki deležni mnogih kritik, pojasnjuje, da imamo v Sloveniji "potrošniške kredite, pri katerih ročnost presega 10 let, vrednosti pa tudi 15.000 evrov". "To niso več pravi potrošniški krediti," izpostavlja.

"Z 80-odstotnim deležem potrošniških kreditov nad pet let je, denimo, Slovenija na vrhu v evrskem območju. Pa tudi države, ki sledijo, na primer Portugalska in Slovaška, so že sprejele nekatere ukrepe za zajezitev tovrstnega kreditiranja, omejitve ima tudi kar nekaj drugih članic EMU. V Avstriji potrošniških kreditov z ročnostjo 12 let ali še več sploh nimajo," razlaga.

Spregovoril je še o zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Vztraja, da ni prav, da mora vso morebitno odgovornost v primeru odškodnin prevzeti Banka Slovenije.

"V pogovorih smo ves čas poudarjali, da je Banka Slovenija pripravljena plačati odškodnine za morebitne napake, za katere bi bilo ugotovljeno, da jih je naredila," navaja. "Ne moremo oziroma ne smemo pa plačati za nekaj, kar je bilo morda narobe, a tega ni storila Banka Slovenije," trdi. Skladno s tem ponavlja, da bo banka zaprosila za ustavno presojo zakona.