Sloveniji bi lahko, če ne bo ukrotila porabe, zaradi proračunskega primanjkljaja in rasti zadolženosti šla po poti Grčije, Irske in Portugalske. Proračunski primanjkljaj se bo letos zvišal zaradi pomoči podjetjem, ki so v večinski državni lasti, npr. železnicam in NLB, čeprav je vlada obljubila nižji proračunski primanjkljaj, meni Marko Kranjec.
Kot je povedal guverner Banke Slovenije na današnjem sklepnem delu 28. finančno-borzne konference, se bo v primeru nadaljevanja takih trendov Slovenija znašla v podobnih razmerah, kot so zdaj Grčija, Portugalska in Irska.Dokler se proračun ne bo uravnal, ni smiselno govoriti o prestrukturiranju dolgov, je poudaril Kranjec. Ob tem je dejal, da bi morebitna zavrnitev pokojninske reforme, o kateri bomo državljani odločali 5. junija na referendumu, privedla do še večje zadolženosti, saj bi se zagotovo povečale obresti za slovenska podjetja in državo.
Kranjec je tudi omenil, da so bančne marže slovenskih bank v primerjavi z bankami v tujini oz. slovenskimi bankami v tuji lasti previsoke, kar je nevzdržno za slovensko gospodarstvo, posledično pa se to negativno odraža tudi na samih bankah. Domače lastništvo bančnega sistema je sicer zaželeno, vendar ima to svojo ceno, je ocenil.
Postregel je tudi s primerom posojila, tako so za npr. milijon evrov v evroobmočju obresti za podjetja približno 3,6-odstotne, plus Euribor. Medtem pa podjetja v Sloveniji za omenjeni znesek pri bankah z večinskim tujim lastništvom plačajo Euribor in 4,9 odstotka, v velikih slovenskih bankah 5,4 odstotka in Euribor, pri manjših slovenskih bankah pa je pribitek k Euriborju več kot šestodstoten.