Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v sredi marca objavljeni pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napovedal znižanje obsega BDP za 0,9 odstotka. Banka Slovenije bo novo napoved objavila v začetku aprila, je povedal Kranjec in dodal, da naj bi se po letošnjem s krčenju BDP v letih 2013 in 2014 začel povečevati.
Osebna potrošnja bo letos upadla, prav tako javna poraba in investicije v osnovna sredstva. Še nadalje bodo velike težave v oživljanju aktivnosti posameznih dejavnosti, kot edina svetla točka se nakazuje neto izvoz, ki naj bi porasel za nekaj nad odstotek.
Aktivnost v gradbeništvu se bo še naprej zniževala, medtem ko se investicije v opremo v celotnem gospodarstvu povečujejo. "Skratka, imamo neki zgodnji znak, da bo morda v letu 2013 nastal preobrat," je dejal Kranjec in ugotovil, da se je tudi stopnja rasti nezaposlenosti začela zmanjševati.
Varčevalni ukrepi, ki jih je predlagala vlada, se zdijo Kranjcu usmeritev v pravo smer. "Slovenija nima alternative, ali bo varčevala ali ne, vprašanje je le, za koliko," je dejal. Bo pa vlada v zelo težkem položaju, da bo uskladila program varčevanja in nujno potreben zagon gospodarstva, je menil in vlado pohvali, ker je v kratkem času naredila veliko inventuro možnih prihrankov na različnih področjih.
Pri tem Kranjec ni prepričan, ali se sindikati zavedajo svoje odgovornosti. Če se sindikati ne bodo pridružili razmišljanju o varčevanju, nam bo to povedala tujina, je opozoril in napovedal, da nas čaka podoben scenarij kot Grke, če se ne bomo zresnili in ne bomo resnično varčevali. Ob tem je menil, da je bistveno bolje, da to naredimo sami, kot da nam ukrepe nekdo vsili od zunaj.
Z napovedanimi varčevalnimi ukrepi se je strinjal z besedami, da mora ves javni sektor sodelovati pri žrtvah, ker gre za kratkoročne žrtve, da bi bilo kasneje bolje. V javnem sektorju je po njegovih besedah še veliko rezerve. V državah, kjer so bili uvedeni programi pomoči, so bile povsod znižane plače v javnem sektorju, to se mu ne zdi nobena posebnost.
"Res bi kazalo razmisliti, ali naj povišamo stopnjo DDV za eno odstotno točko," pa je guverner odgovoril na vprašanje, ali bi morala Janševa vlada ob napovedanem varčevanju tudi povečati davčne prilive. "Ne moremo tudi pozabiti na zmerno obdavčenje premoženja, kot so nepremičnine. Vse to bo slej ko prej prišlo na dnevni red, zakaj ni tam že zdaj, pa ne vem. Tu gre verjetno za politične računice, v katere se ne bi želel spuščati," je dejal.
Nedavni poziv gospodarskega ministra in predsednika SLS Radovana Žerjava k odstopu Kranjca preseneča. "On je zelo na splošno krivdo pripisal meni osebno," je dejal in dodal, da se ne more počutiti krivega za tisto, kar se je zgodilo pred letom 2008 in je sam le podedoval. Nihče od guvernerjev v drugih državah ni prejel takega poziva, posebno pa ne od nekoga, ki je vmes postal minister za gospodarstvo.
Sicer pa kreditnega krča v Sloveniji po njegovih besedah ni. Podjetja, ki dobro poslujejo, in takih je precej, tudi majhnih, nimajo nobenih težav pri pridobivanju kreditov, je zagotovil. A zadolževati se hočejo predvsem podjetja z zelo slabo kapitalsko strukturo, ki so bila vedno odvisna od obratnih sredstev v bankah in niso nikoli vložila svojih lastnih sredstev. Za ta podjetja so banke ocenile, da so tveganja previsoka in da je domačega kapitala premalo, je pojasnil.
Potem ko so slovenske banke v letu 2011 ustvarile skupaj več kot 360 milijonov evrov izgube, Kranjec tudi v letu 2012 pričakuje izgubo, a manjšo kot lani. Banke bodo morale še naprej slabiti portfelj, čeprav januarski podatki že kažejo, da se obseg slabitev počasi začenja stabilizirati in se bo najbrž zmanjševal, je pojasnil.
