Da pomeni nova politika Zares dejansko nadaljevanje klientelizma je potrdila nedavna zaposlitev obramboslovca dr. Klemena Grošlja v kabinetu ministrice za gospodarstvo Darje Radić, kjer nadomešča vodjo kabineta Nušo Zajc, ki je na porodniškem dopustu. Ob angažiranju pri ministrici je tudi član nadzornega sveta državnega Geoplina in predsednik nadzornega sveta državne Pošte Slovenije. Na oba položaja ga je predlagala stranka Zares oziroma njeni ljudje (v Geoplin takrat še minister iz stranke Zares Matej Lahovnik, v Pošto Slovenije pa ministrica Radićeva, ki je sicer tudi podpredsednica stranke).
Predsednik Zares Gregor Golobič je pred nekaj tedni na namig novinarjev Večera, da je Grošelj blizu Zares, odgovoril: »Od kod vam ideja o njegovi bližini Zares?« Kot je znano, vodenje kabinetov ministri prepustijo ljudem, ki jim osebno zelo zaupajo, tudi njihov mandat je vezan na mandat ministra. Imenovanje Grošlja tako potrjuje domneve o njegovi bližini z Radićevo oziroma Zares. Tudi na fakulteti za družbene vede so nam nekateri njegovi kolegi potrdili, da se je vedelo za njegovo bližino z vrhom Zares, pravijo, da je med drugim pisal tudi nekatere nastavke za program te stranke.Kot obramboslovec brez izkušenj v menedžmentu in poslovanju je postal na splošno presenečenje oktobra lani član in nato novembra celo predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije. Gre za družbo z več kot šest tisoč zaposlenimi, z 230 milijoni evrov letnih prihodkov in s 560 poslovnimi enotami. Še pred tem ga je junija 2009 vlada imenovala za člana nadzornega sveta državnega Geoplina, ta položaj ima še zdaj. Ideja o imenovanju v Geoplin je prišla od Janeza Kopača, na ministrstvu za gospodarstvo pristojnega za energetiko. Neuradna razlaga naj bi bila, da se je Grošelj kot obramboslovec specializiral za ruski nacionalni varnostni sistem in konflikte na območju nekdanje Sovjetske zveze, Geoplin pa nastopa kot ruski partner pri plinskem veleprojektu Južni tok.
Povsem nekaj drugega je vodenje nadzornega sveta Pošte Slovenije. Nekdanji predsednik kadrovsko-akreditacijskega sveta (KAS) dr. Bogomir Kovač poudarja, da KAS Grošlja in druge sedanje člane nadzornih svetov Pošte in Holdinga Slovenskih elektrarn ni posebej nominiral iz splošnega nabora akreditiranih kandidatov. Prav s to posebno nominacijo bi sicer po pravilih za kadrovanje moral KAS izbrati tiste kandidate za konkretno družbo, ki so za to delo usposobljeni. Ker sta tako ministrica Radićeva kot vlada to pravilo prekršila, so to ocenili za nedopustno, zato je celotni KAS odstopil. Po Kovačevih besedah Grošelj za vodenje in članstvo tako velikega sistema, kot je Pošta, zagotovo nima dovolj izkušenj in posebnih menedžerskih znanj, zato ga z veliko verjetnostjo za tako družbo KAS tedaj ne bi nominiral.
Ob tem Kovač opozarja, da je Grošelj kot vodja kabineta ministrice postal državni uradnik, v podobnih primerih je KAS podal opozorilo o konfliktu interesov in neskladju s korporativnimi načeli OECD. Zdaj je nedvomno v konfliktu interesov in bi bilo najbolje, da zaradi občutljivosti svojega položaja odstopi kot nadzornik v vseh družbah v delni ali celotni državni lasti, pravi Kovač. K temu ga lahko pozove tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN).
Na Grošlja smo naslovili vprašanja, ali se je dodatno izobraževal v menedžmentu (kdaj, kje) in kakšne so njegove delovne izkušnje z vodenjem družb ter sodelovanja v organih upravljanja. Na vprašanja ni odgovoril, pač pa, da je »evalvacijo KAS opravil kot velika večina zdajšnjih članov nadzornih svetov v državnih podjetjih in bil na tej podlagi imenovan v nadzorni svet Pošte Slovenije od vlade«. V skladu z zakonodajo je opravil tudi predpisano izobraževanje za nadzornike v državnih podjetij. (Na spletu smo našli podatek, da ga ni opravil. Potrdilo o usposobljenosti članov nadzornih svetov in upravnih odborov družb po tridnevnem izobraževanju je prejel šele pred tremi tedni). Če AUKN ne bo zadovoljna z njegovim delom ali kvalifikacijami, tako pravi, ga lahko v skladu z zakonom o gospodarskih družbah kadarkoli odpokliče.
Preseneča ga zanimanje za njegove reference ob dejstvu, da se nihče ne sprašuje o pristojnosti predsednikov in članov nadzornih svetov v državnih podjetjih, ki se danes kopljejo v večstomilijonskih izgubah. Zato domneva, da je nadzorni svet, ki ga vodi, po njegovem dobro in strokovno, hud trn v peti in ovira nekaterim interesnim skupinam, povezanim s Pošto Slovenije, katerih delovanje postaja vse bolj očitno.
V resnici je že povsem očitno, da je Grošelj poosebljenje sprenevedanja te vlade, da v gospodarstvu kadruje strokovno in ne politično, ter poosebljenje plenilske logike Zares.