Kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je okužb z respiratornim sincicijskim virusom oz. virusom, ki povzroča bronhiolitis pri majhnih otrocih, še malo oz. manj, kot bi pričakovali za ta letni čas.
Akutne okužbe dihal se sicer po navedbah NIJZ pojavljajo preko celega leta. V toplejših mesecih je število obolelih majhno, saj so okoljski dejavniki, kot sta temperatura zraka in osončenost, manj primerni za širjenje povzročiteljev okužb dihal.
V jesenskih mesecih število akutnih okužb dihal prične pričakovano naraščati in običajno doseže vrh v januarju ali februarju. Vzrokov je več - po eni strani se spremenijo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oz. šolah ponovno intenzivno družijo. Največji porast števila akutnih okužb dihal pa je zaznati s pojavom in kroženjem virusov influence - povzročiteljev gripe.
Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj so okužbe samoomejujoče oz. v nekaj dneh ali tednu dni izzvenijo same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč.
Pojav in razširjenost akutnih okužb dihal NIJZ pozorno spremlja, da zazna razširjenost, obseg in vrsto virusov, ki se pojavljajo med prebivalstvom. V Sloveniji že od leta 1999 dalje sezono gripe in drugih akutnih okužb dihal spremljajo in ocenjujejo na osnovi opazovanja vzorca populacije, ki zajame nekaj manj kot štiri odstotke prebivalstva. Iz približno 40 ambulant osnovnega zdravstvenega varstva tedensko inštitut prejme podatek o številu bolnikov, ki so se oglasili pri izbranem zdravniku z boleznijo, podobno gripi ali z drugo akutno okužbo dihal.