Temeljni namen delovanja preiskovalne komisije o brezplačnikih je bil napad na svobodo medijev, meni poslanec SDS Branko Grims. Kot je pojasnil, je SDS v tem primeru kolateralna škoda, glavni cilj pa zastraševanje pred ustanovitvijo medija, ki bi z vidika vrednot in uredniške politike odstopal od osrednjih medijev.
Grims je na novinarski konferenci spomnil, da bodo na torkovem kolegiju predsednika državnega zbora odločali o izredni seji, na kateri bi obravnavali poročilo preiskovalne komisije, ki je obravnavala izhajanje brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik. A poslanci še vedno nimajo vpogleda v poročilo, je ob tem opozoril.
Kot je ponovil, je poslanec Ivan Grill (SDS) že pred dvema tednoma zahteval vpogled v poročilo, vendar so ga zavrnili, prav tako pa so v SDS dopise naslovili tudi na generalno sekretarko državnega zbora ter informacijsko pooblaščenko.
Dejstvo, da jim vpogled v poročilo še vedno ni omogočen, po Grimsovih besedah drastično odstopa od nekaterih primerov, denimo komisije DZ, ki se je ukvarjala z oklepniki 6x6. Razložil je, da je bilo tisto poročilo v celoti javno, z izjemo določenih podatkov, ki so bili počrnjeni.
Ob tem je Grims opozoril, da so Grilla zavrnili s pojasnilom, da dokument še ni lektoriran, in se vprašal, "ali so ljudje sploh vedeli, kaj so sprejeli". Po njegovem mnenju so tako člani komisije "le nekaj" sprejeli zaradi prihajajočih predčasnih volitev ter zato, da v komisiji ne bi sodeloval predstavnik SDS. Potem ko je poslanec SDS Aleksander Zorn komisijo zapustil lani poleti, so v SDS namreč pred tedni izrazili željo, da bi ponovno sodelovali v komisiji, a je ta prej končala z delom. Zato se je Grims vprašal, zakaj tako hitenje in skrivanje.
Grims je tudi spomnil, da je temeljna naloga državnozborskih preiskovalnih komisij ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij, v tem primeru pa ni bil zaslišan niti en javni funkcionar, "še manj iz SDS". Zanj gre torej v tem primeru za "namigovanja in napletanja, ki so brezpredmetna".
Grims tako meni, da je bil namen delovanja komisije napad na svobodo medijev. Kot je dejal, sta dva medija, torej oba brezplačnika, odprla drugi vrednostni zorni kot, komisija pa naj bi želela preprečiti, da bi se to dogajalo tudi v prihodnje. Po njegovem mnenju ne gre le za "predvolilni štos", temveč za neposreden napad na svobodo medijev. Ta zgodba, oz. "farsa", kot jo je označil Grims, naj bi se po njegovi oceni vlekla do volitev.
Navedbo, da poslancem še vedno ni omogočen vpogled v končno poročilo, pa so v SD označili za "navadno laž". Predsednica preiskovalne komisije Melita Župevc (SD) je v pozivu državnim organom in posameznim podjetjem glede umika stopnje tajnosti s poročila pojasnila, da je komisija pristojna zgolj za preiskavo, ne more oz. ne sme pa odločati glede označb in načina varovanja podatkov. Te podatke so tako označile institucije in podjetja, ki so bila vpletena v delo komisije, prav tako so podatki varovani z zakonom, je pojasnila Župevčeva.
Po mnenju predsednice komisije bi zahteva SDS v praksi pomenila, da komisija umakne oz. javno razkrije podatke, ki so jim jih posredovali ti organi in podjetja. Gre sicer za davčni urad, komisijo za preprečevanje korupcije, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, Telekom Slovenije, Novo KBM, Zavarovalnico Maribor, Pozavarovalnico Sava, Petrol, Pošto Slovenije, Zavarovalnico Tilia, Zavarovalnico Triglav, Holding Slovenske Elektrarne, NLB, SKB ter Unicredit Banka Slovenije. Nanje je poziv tudi naslovljen.
Župevčeva zato omenjene naproša, naj najkasneje do sklica izredne seje DZ sporočijo, ali na podlagi zahteve SDS umikajo vse oznake, s katerimi so določili varovanje podatkov in so jih posredovali preiskovalni komisiji. Župevčeva sicer meni, da bi moralo biti poročilo dostopno javnosti.
