Ustavno sodišče bi moralo predlog koalicije za presojo referenduma glede zakona o izbrisanih zavrniti, saj je zakon napisan pravno tako pomanjkljivo, nejasno in nedoločno, da vnaša dodatno zmedo v slovenski pravni red, meni Branko Grims (SDS). Koalicija se po njegovem boji referenduma, saj bi na njem proti zakonu glasovali tudi volivci levice.
Besedilo v začetku meseca sprejete novele zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji bi moralo sodišče zaradi omenjenih pomanjkljivosti že samo zaustaviti, je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec SDS.
Po njegovih besedah je prišlo do manipulacije, ko je koalicija v zakonskem besedilu zahtevo po kumulativnosti pogojev, ki jih mora izpolnjevati prosilec, zamenjalo z alternacijo pogojev, torej da izpolnjuje le enega od naštetih pogojev (da so ga s Slovenijo vezale ekonomske, socialne, sorodstvene in različne druge vezi). "A če pozna nekdo od t.i. izbrisanih, ki zdaj živi v Srbiji, recimo gospo Kresalovo, to pomeni, da pač izpolnjuje ta pogoj," se je vprašal.
Grims je obenem ponovil, da bodo s tem zakonom tisti državljani drugih republik bivše SFRJ, ki so si pravočasno uredili status, v slabšem položaju kot tisti, ki so Slovenijo napadli kot agresorji. Poleg tega vidi Grims namen širitve števila izbrisanih v kupovanju glasov na račun večine državljanov.
Poslanec SDS meni, da po njegovem sporne formulacije, ki jih je v zakonu še več, niso slučajne, pri čemer ustavno sodišče služi zgolj kot "izgovor za uveljavljanje točno določene politike tranzicijske levice".
V koaliciji se referendumu želijo izogniti, ker na njem tudi njihovi volivci, novi državljani in tisti, ki so pomagali braniti in graditi samostojno Slovenijo "nikoli ne bi podprli takega zakona", je dodal.
Grims ob tem pričakuje, da če bo ustavno sodišče ravnalo v skladu z ustavo, bo ugotovilo križanje več ustavnih interesov, ob njihovem tehtanju pa dovolilo uresničitev temeljne ustavne pravice do neposrednega izvrševanja oblasti s strani ljudstva preko referenduma.
"Kadarkoli se prepreči izvedbo referenduma, se s tem krši človekove pravice vsem državljankam in državljanom. Zato je jasno, da bi se po tem skrajnem sredstvu moralo poseči samo v izjemno izjemno utemeljenih primerih," je o možnosti zavrnitve pobude za referendum na ustavnem sodišču še dejal Grims.